Torek, 27. 1. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Vojna argumentov: kdo pozdravlja in kdo nasprotuje dvigu minimalne plače?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,50
Dvig minimalne plače na tisoč evrov neto je v državi sprožil mešane odzive. Delodajalci so ogorčeni in trdijo, da mora biti dostojno plačilo doseženo na stabilen, vzdržen in razvojno usmerjen način, z rastjo dodane vrednosti, produktivnosti in razbremenitvijo dela, ne pa z administrativnimi ukazi. Minister za delo Luka Mesec njihove očitke vidi kot pretirane in meni, da mora država prevzeti politično odgovornost za določitev meje, pod katero delo v Sloveniji ni več dostojno, gospodarstvo pa se mora temu prilagoditi z večjo produktivnostjo, ne z nizkimi stroški dela.
Letošnji januar prinaša višjo minimalno plačo, ki bo po novem znašala tisoč evrov. Hkrati to pomeni, da se bodo zvišali tudi drugi prejemki zaposlenih. Regres za letni dopust bo tako znašal 1.482, obvezen zimski regres, ki mora znašati najmanj polovico minimalne plače, pa se bo s 639 evrov zvišal na 741 evrov. To pomeni, da bodo zaposleni letos prejeli vsaj 2.223 evrov neobdavčenega denarja. Dogajanje spremlja izmenjava ogorčenih argumentacij med zagovorniki dviga plače in nasprotniki takega korektiva.
Minimalna plača za leto 2026 se bo zvišala za 15,97 odstotka glede na lani oziroma na 1.482 evrov bruto, kar pomeni tisoč evrov neto, je prejšnji teden sporočil minister za delo Luka Mesec.
Hkrati to pomeni, da se bodo zvišali tudi drugi prejemki zaposlenih. Regres za letni dopust bo tako znašal 1.482, obvezen zimski regres, ki mora znašati najmanj polovico minimalne plače, pa se bo s 639 evrov zvišal na 741 evrov.
Za delavce to pomeni, da bodo letos prejeli vsaj 2.223 evrov neobdavčenega denarja.
Mesec: Dvig koristi vsem zaposlenim
Ob sporočilu o spremembi je Mesec dejal: "Dvig je ambiciozen, ampak realen. Pomeni, da bo vsak zaposleni, ki dela 40 ur na teden, zaslužil več od praga tveganja revščine, kar je bil moj osrednji cilj." Hkrati ocenjuje, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.
Dodal je, da ima dvig minimalne plače koristne učinke tudi za tiste, ki ne delajo za minimalca: povečuje študentsko urno postavko, letni regres, božičnico – in ustvarja zdrav pritisk za dvigovanje preostalih plač, ki so nad njo.
Vendar pa imamo veliko koncentracijo plač blizu spodnjega dela plačne porazdelitve, zato ta trditev drži le deloma. Podjetja so po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) zaradi ohranjanja plačnih razmerij med zaposlenimi sicer nekoliko prilagodila tudi druge plače, vendar manj od rasti minimalne plače. Tako se je postopoma povečevala gostota prejemnikov nizkih plač. Čeprav se celotni delež prejemnikov plač blizu minimalne sicer postopno zmanjšuje, se povečuje delež tistih, ki prejemajo nekoliko višjo plačo.
Gre za ekonomski pojav, pri katerem se razlika med najnižjimi in višjimi plačami v podjetju ali celotnem gospodarstvu močno zmanjša. To pomeni, da imajo zaposleni z različnimi stopnjami izobrazbe, odgovornosti ali delovnih izkušenj zelo podobno plačilo, če se hkrati ne zvišajo tudi plače tistih, ki so že prej zaslužili več.
Prav tako morajo podjetja novim zaposlenim ponuditi višje vstopne plače, da jih sploh privabijo. Tako se zgodi, da ima novi sodelavec skoraj enako plačo kot nekdo, ki je v podjetju že leta, a njegove plače niso sproti usklajevali s tržnimi razmerami.
Čeprav je dvig najnižjih plač pozitiven za socialno varnost, pa plačna kompresija prinaša določene izzive. Med drugim padec motivacije pri zaposlenih na odgovornejših mestih, saj se zahtevnejše delo ne odraža več v denarnici. Posledica je tudi, da ljudje bolj neradi prevzemajo vodilne položaje, če je razlika v plači med "navadnim" delavcem in vodjo minimalna, kažejo kadrovske analize. Izziv so tudi stroškovni pritiski na podjetja, ki morajo dvigniti plače vsem, kar lahko vodi v višje cene izdelkov in storitev oziroma inflacijo.
Po besedah ministra Mesca se plačna kompresija v Sloveniji sčasoma odpravlja, saj naj bi od spremembe zakona o minimalni plači 2019 tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov oziroma realno za okrog 15 odstotkov.
Sindikati spremembo pozdravljajo
Dvig minimalne plače so pozdravili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer pa opozarjajo, da je nujen tudi dvig preostalih plač, prav tako pa je treba prenoviti metodologijo za določanje minimalnih življenjskih stroškov.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko meni, da minimalna plača ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec oziroma delavka za najpreprostejša dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, ključno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nominalni dvig zneska minimalne plače namreč ne sledi cenam osnovnih življenjskih potrebščin, ki so se od leta 2022 precej dvignile, zato bi si želeli že višjega dviga minimalne plače.
Sindikalisti pričakujejo, da bodo dvigu minimalne plače sledile tudi preostale plače, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice. Med pričakovanji je tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev in izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin.
Kot poudarja predsednik ZSSS Andrej Zorko, minimalna plača ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec oziroma delavka za najpreprostejša dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, ključno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih, so zapisali v sporočilu za javnost.
ZSSS zato znova poziva tako k prenovi metodologije za določanje minimalnih življenjskih stroškov kot tudi k njihovemu pogostejšemu izračunu, in sicer najmanj na vsaki dve leti. Obe spremembi pa bi morali biti izvedeni v sodelovanju s socialnimi partnerji, poudarjajo.
Delodajalci in sindikati na nasprotnih bregovih
Odločno pa dvigu minimalne plače nasprotujejo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), saj menijo, da Mesec in vlada s tem zabijata žebelj v krsto slovenskega gospodarstva, kot so zapisali v svojem odzivu.
Dvig ima po njihovem mnenju verižni, eksploziven in sistemsko uničujoč učinek, saj povzroči rast tudi drugih obveznosti delodajalcev – letnega in zimskega regresa – podjetja pa ne dobijo enega dodatnega stroška, temveč cel paket novih obremenitev. S takim odklopom od gospodarske realnosti vlada ogroža dolgoročno stabilna delovna mesta, menijo na Združenju delodajalcev Slovenije, ki ga vodi Marjan Trobiš.
"ZDS z ogorčenjem in veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je današnja odločitev ministra za delo in vlade še en nepremišljen, politično všečen poseg v stroške dela, ki bo slovenskim podjetjem naložil neproporcionalno, neodgovorno in dolgoročno škodljivo dodatno breme," opozarjajo.
V nasprotju s sindikati trdijo, da vprašanje minimalne plače ni le socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija. Vpliva namreč na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko oziroma nagrajevanje in ohranjanje delovnih mest.
"Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti – še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge," so zapisali.
Dvig ima po njihovem mnenju verižni, eksploziven in sistemsko uničujoč učinek, saj povzroči rast tudi drugih obveznosti delodajalcev – letnega in zimskega regresa – podjetja pa ne dobijo enega dodatnega stroška, temveč cel paket novih obremenitev. S takim odklopom od gospodarske realnosti, kot pravijo, vlada ogroža dolgoročno stabilna delovna mesta.
"Cilj dostojnega plačila je legitimen, vendar mora biti dosežen na stabilen, vzdržen in razvojno usmerjen način. Dostojne plače se ustvarjajo z rastjo dodane vrednosti, produktivnosti in razbremenitvijo dela, ne pa z administrativnimi ukazi, ki povečujejo stroške, dušijo investicije in odpirajo prostor za zmanjševanje zaposlovanja," so še zapisali.
Mesec njihove očitke vidi kot pretirane in meni, da mora država prevzeti politično odgovornost za določitev meje, pod katero delo v Sloveniji ni več dostojno, gospodarstvo pa se mora temu prilagoditi z večjo produktivnostjo, ne z nizkimi stroški dela.
Javni sektor: dvig minimalne plače skupaj težak 80 milijonov evrov
Dvig minimalne plače na tisoč evrov neto bo javni sektor stal dodatnih 80 milijonov evrov, od česar bo 30 milijonov evrov namenjenih za plače, 50 milijonov evrov pa za regrese.
Ker je državni proračun za 2026 že sprejet, splošna proračunska rezervacija za vse uporabnike v višini pet milijonov evrov pa ne zadošča, bodo morali resorji sredstva najti znotraj lastnih okvirjev, je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič (desno), ki je bil skeptičen do dviga minimalne plače.
Ker je državni proračun za 2026 že sprejet, splošna proračunska rezervacija za vse uporabnike v višini pet milijonov evrov pa ne zadošča, bodo morali resorji sredstva najti znotraj lastnih okvirjev, je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič, ki je bil skeptičen do dviga minimalne plače.
Kot je povedal, so bile spremembe proračuna za letos sprejete novembra lani, ko se še ni vedelo za načrtovan dvig minimalne plače za skoraj 16 odstotkov. Posledično so na ministrstvu za finance pri pripravi proračuna predvideli zvišanje minimalne plače v višini inflacije.
Ministrstvo za javno upravo: rušenja razmerij ne bo
Kaj to pomeni za plačna razmerja in kompresije v spodnjem delu plačne lestvice v javnem sektorju? V novem plačnem sistemu javnega sektorja namreč nihče ne bi imel osnovne plače, nižje od minimalne. Ob dvigu minimalne plače na tisoč evrov neto bi se pod tem pragom namreč znašlo prvih šest plačnih razredov oziroma približno 15 tisoč uslužbencev.
Sindikati opozarjajo na nevarnost porušenih razmerij, kot so se dogajala v preteklosti, a ministrstvo za javno upravo trdi, da nov sistem s samodejnim usklajevanjem z inflacijo preprečuje dolgoročno plačno kompresijo.
Zakon namreč predvideva usklajevanje celotne plačne lestvice z inflacijo, in sicer pod določenimi pogoji tudi v prehodnem obdobju, kamor še sodi letošnje leto, ko se usklajevanje izvede, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek. V letu 2026 se bodo plače uskladile, če bo inflacija v letu 2025 presegla 1,8 odstotka. Po podatkih statističnega urada s konca lanskega leta so se cene življenjskih potrebščin decembra medletno zvišale za 2,7 odstotka.
Celovita prilagoditev lestvice in razmerij, za katero so se dogovorili sindikati in ministrstvo za javno upravo, je predvidena šele za februar 2028.
