Država: Izjave člana Evropskega računskega sodišča ne držijo

Potem ko je Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, v torek predsedniku državnega zbora predal letno poročilo sodišča o porabi sredstev EU, v katerem ugotavlja, da Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, so se s pojasnili odzvali v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Vladno službo brez resorja je sicer v mandatu Mira Cerarja, na katerega se poročilo nanaša, vodila Alenka Smerkolj. V vladi Marjana Šarca pa je vodenje službe prevzel Mirko Bandelli, ki je med prednostnimi nalogami navedel prav maksimalno črpanje evropskih sredstev.

Novice Zakaj je Slovenija lani ostala brez evropskih milijonov

V SVRK so Jerebove izjave označili za zavajajoče, pravijo, da niso resnične. O tem po njihovih navedbah pričajo tudi podatki iz poročil o izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, ki jih vsake tri mesece obravnavata vlada in državni zbor.

Jereb vztraja pri svoji izjavi

Jereba se ne strinja, da gre za zavajajočo izjavo. Zatrjuje, da končne porabe evropskih sredstev v primeru Slovenije v letu 2017 ni bilo. To izhaja tudi iz računovodskih izkazov, ki jih je Slovenija predložila Evropski komisiji. "Moja izjava je resnična, jo je pa mogoče, kot vsako drugo poenostavljeno izjavo, interpretirati na več načinov," opozarja.

Ob tem priznava, da je sistem porabe evropskih sredstev, še posebno v delu strukturnih in investicijskih skladov, v novem finančnem okviru 2014-2020 postal bolj kompleksen. "Zato je nujno poznavanje vsega sistema, če želiš izjavo razumeti tako, kot je bila mišljena. Vsak očitno predstavi tisti del, s katerim se lahko pohvali," nam je pojasnil.

Dodaja, da je šlo za kratko in poenostavljeno izjavo, ki jo bo v kratkem podrobno pojasnil v državnem svetu in komisiji DZ za nadzor javnih financ.

"V nobeni fazi realizacija ni bila enaka nič"

V vladni službi se sklicujejo na poročilo na dan 31. decembra 2017, ko je bilo stanje v zvezi s črpanjem EU sredstev takšno.

• Prek izdanih odločitev o podpori je bilo dodeljenih 1,7 milijarde evrov sredstev.
• Z upravičenci je bilo podpisanih za 1,6 milijona evrov pogodb.
• Iz slovenskega proračuna je bilo za projekte izplačanih 393 milijonov evrov.
• Na Evropsko komisijo smo iz Slovenije posredovali za 175 milijonov evrov zahtevkov za plačilo.

Na podlagi omenjenih zneskov v SVRK odgovarjajo, da "v nobeni fazi izvajanja evropske kohezijske politike realizacija ni bila enaka nič".

V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo v Šarčevi vladi vodi Marko Bandelli, odgovarjajo, da "v nobeni fazi izvajanja evropske kohezijske politike realizacija ni bila enaka nič."  Foto: STA , Priznavajo, da je Slovenija res zastala v izvajanju tekočega programskega obdobja, kar se kaže predvsem v fazi izvajanja certificiranja zahtevkov oziroma vračanja sredstev iz blagajne EU v slovenski proračun. Ne razumejo pa, od kod je podatke pridobil član Evropskega računskega sodišča.

Sodišče obravnava le dokončno porabo denarja, tega lani ni bilo

Jereb pojasnjuje, da Evropsko računsko sodišče revidira zgolj dokončno porabo sredstev EU. Ko je projekt končan, ga revidira nacionalni revizijski urad, Evropska komisija pa prejme končne računovodske izkaze za določeno časovno obdobje. Na podlagi vsega naštetega Evropska komisija dokončno odobri sredstva državi članici. Šele takrat se v postopek vključi Evropsko računsko sodišče. "V letu 2017 dokončnih izplačil Evropske komisije Sloveniji ni bilo," ponavlja Jereb. 

"Drži pa, da se računovodski izkazi, na podlagi katerih se izvedejo končna izplačila v letu 2017, nanašajo na obdobje od julija 2015 do junija 2016. V tem kontekstu se lahko moja izjava razume tudi drugače," še priznava.

Odgovor SVRK, da je bilo prek izdanih odločitev o podpori dodeljenih 1,7 milijarde evrov sredstev, tako po Jerebovih besedah ni ustrezen. "Ta znesek sploh ni bilo predmet njihove revizije. Gre za izbrane projekte, ki se bodo šele začeli izvajati. Tega denarja Slovenija še ni dobila," odgovarja Jereb. Dodaja, da je pri izboru projektov Slovenija celo bolje uvrščena, zaostaja pa pri izvajanju in porabi sredstev. 

Razloge vidi v vlaganju precejšnjih naporov za črpanje sredstev iz prejšnje finančne perspektive, v zamudi pri sprejetju pravne podlage za porabo sredstev v aktualni perspektivi ter kompleksnejših zahtevah nove finančne perspektive. "A to velja enako za vseh 28 držav članic, pa so kljub temu po štirih letih v boljšem položaju kot Slovenija," še poudarja Jereb.

"Postavitev novega IT-sistema izjemno zahteven projekt"

Na naši vprašanji, kako je lahko IT-sistem kriv za slabo črpanje evropskih sredstev in ali uspešnost črpanja ni odvisna predvsem od brezhibno pripravljenih projektov, ki jih izvedejo človeški viri, odgovarjajo: "Vsekakor se strinjamo, da je pogoj za izvedbo tudi priprava projektov, pa ne samo projektov, temveč tudi programov in javnih razpisov, prek katerih se financirajo projekti. Ti pa so različno pripravljeni in nekaj časa se izgubi v tem delu. Nekaj časa je potrebnega, da so javni razpisi in javna naročila izvedeni, in šele nato se lahko začne faza izvajanja programov in projektov," pravijo v SVRK.

Novice Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih skladov

Na vprašanje, zakaj IT-sistem v celoti še ne deluje, odgovarjajo, da gre za kompleksen sistem, ki mora slediti zahtevam EU-uredb, zato je njegova postavitev izjemno zahteven projekt. Dodaten izziv je njegova povezava z informacijskim sistemom za izvajanje nacionalnega proračuna in modelom znotraj tega sistema.

"Ker gre za sistem, ki ima nekaj tisoč uporabnikov na različnih ravneh in ga hkrati uporablja nekaj sto uporabnikov, so posegi v delovanje zahtevni. Tudi zato nastajajo zamude," pojasnjujejo.

Črpanje evropskih sredstev že pospešili

Na SVRK so prepričani, da bodo tudi v tem programskem obdobju uspešno izvajali projekte in programe, ki so sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike.

"Izvajanje pridobiva hitrost. Na ravni odločitev o podpori smo namreč že skoraj dosegli 70 odstotkov vseh razpoložljivih alokacij. Iz proračuna je bilo izvedenih blizu pol milijarde evrov izplačil, v Bruselj pa smo poslali zahteve za vrnitev več kot 300 milijonov evrov," še zatrjujejo na SVRK.