ženske
Nedelja, 8. 3. 2020, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Dolgotrajna oskrba: "To je tako ali drugače žensko vprašanje"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
4
Ali imajo ženske danes res enake pogoje dela, temu primerno plačo in ali tudi v politiki veljajo toliko kot moški? To so vprašanja, ki že od nekdaj zaznamujejo mednarodni dan žensk, ki ga obeležujemo na današnji dan. Če se ob tem prazniku ženskam podarjajo zlasti rože, si večina bolj kot cvetja želi enakega plačila.
Slovenke v primerjavi z drugimi ženskami iz Evropske unije izstopajo po tem, da dela skoraj devet od desetih žensk, bolj delovno aktivne pa so le Švedinje. Pri nas sicer spadamo med države z eno najnižjih razlik v plači med spoloma. Slovenke so osme v Evropi po številu žensk z univerzitetno in visokošolsko ali celo doktorsko izobrazbo, po številu menedžerk pa so v EU na sedmem mestu.
Mednarodna raziskava, ki je bila objavljena tik pred letošnjim mednarodnim dnevom žensk, kaže, da ima velika večina Zemljanov, med njimi smo tudi Slovenci, še vedno predsodke do žensk, na primer da so moški boljši politiki in voditelji kot ženske, da je visokošolska izobrazba zanje pomembnejša ter da bi morali moški imeti prednost na trgu dela, so poročali v oddaji Planet 18.
Dolgotrajna oskrba je tako ali drugače žensko vprašanje
Ženske so v modernem svetu med drugim neprecenljive pri skrbi za starejše. Medicinske sestre, bolničarke in socialne oskrbovalke pomagajo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. "Ženske so tiste, ki najpogosteje potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe, in sicer zato, ker imajo v povprečju daljšo življenjsko dobo od moških. Velika večina tistih, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo, so prav tako ženske, tako da je to tako ali drugače žensko vprašanje," poudarja Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Med starejšimi od 80 let, ki potrebujejo pomoč, je kar 73 odstotkov žensk
Pri dolgotrajni oskrbi gre v veliki večini za starostnike in med starejšimi od 80 let, ki potrebujejo pomoč, je kar 73 odstotkov žensk. "Ženske dlje časa živijo, na stara leta pogosto ostanejo v enočlanskem gospodinjstvu z nizko pokojnino, s katero so jim storitve dolgotrajne oskrbe, kolikor so jim dostopne do zdaj, praktično nedostopne," pojasnjuje Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta.
Ženske so tiste, ki najpogosteje potrebujejo storitve dolgotrajno oskrbe, in tiste, ki v veliki večini tudi izvajajo dolgotrajno oskrbo.
Približno 70 odstotkov neformalne dolgotrajne oskrbe opravijo ženske
To ni problematično le za tiste, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, ampak tudi za njihove družine. "Raziskave kažejo, da približno 70 odstotkov neformalne dolgotrajne oskrbe starih opravijo ženske, kar vpliva na njihovo psihofizično zdravje, prosti čas in družbeno izolacijo, predvsem pa na njihov položaj na trgu dela. Ženske so zaradi bremen dolgotrajne oskrbe pogosteje bolniško odsotne, imajo manjši dostop do kariernega napredovanja, v hujših položajih se odločijo za krajši delovni čas, začasen izstop iz trga dela ali celo predčasno upokojitev .Vse to vpliva na njihovo ekonomsko stanje, to pa na njihovo socialno varnost v starosti," pravi Hrženjakova.
Tisti, ki se z dolgotrajno oskrbo ukvarjajo poklicno, so podcenjeni
Podcenjeni so tudi tisti, ki se z dolgotrajno oskrbo ukvarjajo poklicno. "Tisti, ki skrbijo za pomoči potrebne, so diskriminirani, ker jih je premalo, ker imamo tako slabe kadrovske normative in ker imamo tako neugoden sistem plačevanja. Premalo so plačani, ker jih je premalo, so pa bolni in utrujeni," razlaga Biserka Marolt Meden iz društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost. Zaradi te neenakosti med spoloma, ki je prisotna pri vseh vidikih dolgotrajne oskrbe, je sistemska ureditev tega področja nujno potrebna, so še poročali na Planetu.
4