Dokumente o koroški deklici prebirajo tudi v banki

"Sklepi, izdani v postopku izvršbe, morajo po zakonu o izvršbi in zavarovanju vsebovati obrazložitev, razen če zakon določa drugače," je sporočila predsednica okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Petra Čas, ko smo jo prosili za dodatna pojasnila v primeru koroške deklice, ko so očetu kar dvakrat odtegnili izrečeno globo, zanimalo pa nas je tudi, zakaj so njegovemu delodajalcu posredovali kar okoli 40 strani dokumentacije z narokov, ki so bili za zaprtimi vrati. Rubež plače in denarja na računu Okrajno sodišče sicer vodi postopek izvršbe pravnomočne sodbe okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je dolžnik, torej oče, ni izvršil prostovoljno na predlog upnice. "Na podlagi pravnomočne sodbe, ki je izvršilni naslov, je okrajno sodišče na podlagi izvršilnega predloga upnice izdalo sklep o izvršbi prvič zaradi izpolnitve nedenarne terjatve (izročitve otroka materi) v roku treh dni ter odločilo, da se mu, če v postavljenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izreče denarna kazen; in drugič, izterjave izvršilnih stroškov in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov upnice," še dodaja Časova. Trgali z računa, zdaj pa odtegujejo še od plače Na predlog upnice je tako dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikove plače in denarnih sredstev, ki jih ima na tekočem računu pri banki. Sodišče je očetu izreklo denarno kazen 2.500 evrov. Kot dodaja Časova, v treh dneh ni izpolnil obveznosti, zato je sodišče po uradni dolžnosti izdalo sklep o izvršitvi izrečene denarne kazni z rubežem z dolžnikove plače in tudi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima na banki.

Ne le delodajalec, tudi banka Kot je še razvidno iz odgovora, pa dokumentov, torej sklepov sodišča, ni prejel samo očetov delodajalec, temveč tudi banka. "Delodajalec in banka sta po zakonu o izvršbi in zavarovanju dolžna ravnati v skladu s sklepom sodišča in sredstva, za katera je tako določilo izvršilno sodišče, zarubiti. Sredstva ostanejo na računu pri delodajalcu in banki, dokler jih izvršilno sodišče ne obvesti o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ali pa o njegovi razveljavitvi. V primeru pravnomočnosti sklepa se izvršilni stroški nakažejo upnici, denarna kazen pa na račun Republike Slovenije za denarne kazni," je pojasnila Časova.

Tudi tisti, ki prejmejo dokumente, morajo varovati podatke Zapisala je tudi, da okrajno sodišče v Slovenj Gradcu vroča sklepe, izdane na podlagi zakona o izvršbi in zavarovanju, izključno osebam, za katere tako določa zakon.

"Sklepi torej niso bili vročeni komurkoli, niti jih sodišče ni posredovalo širši javnosti. Tako za sodišče kot tudi za prejemnike sklepov pa veljajo določbe zakona o varovanju osebnih podatkov, te osebam, ki so po uradni dolžnosti seznanjene z občutljivimi osebnimi podatki, nalagajo dolžnost varovanja. Torej ne smejo dopustiti, da bi podatki prišli v roke nepooblaščenim osebam," še dodaja predsednica sodišča.