Torek, 2. 5. 2023, 23.00
1 leto, 7 mesecev
Novinarji RTV in STA so se ob dnevu svobode medijev zbrali pred stavbo RTVS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,85
41
"Vsak novinar, vsak od nas, je prvi in zadnji v vrsti, ki mora svoj poklic opravljati odgovorno, kljub vsem omejitvam, preprekam in pritiskom, ki bodo v neki obliki stalnica," menijo v Društvu novinarjev Slovenije.
V Društvu novinarjev Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev izpostavljajo, da je "zgolj profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar". Zaposleni na RTVS in STA so ob dnevu svobode medijev med drugim izpostavili vlogo novinarjev, ki jo imajo pri promociji demokracije in človekovih pravic. Pri tem se soočajo s številnimi izzivi, zato je pomembno, da imajo za profesionalno opravljanje svojega dela zagotovljene ustrezne pogoje. Poudarili so tudi pomen novinarske profesionalnosti.
Predstavniki novinarskih organizacij, ki so danes spregovorili o razmerah v slovenskih medijih, so se zbrali pred stavbo Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ker novinarji na javnem zavodu, združeni v koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, že skoraj leto dni stavkajo.
Kot je danes spomnila predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković, so z odločitvijo za stavko izbrali skrajni ukrep, da ubranijo novinarsko in uredniško avtonomijo, profesionalno in etično delo, dostojne delovne pogoje in depolitizacijo javnega medija.
Razmere v edinem javnem mediju v državi so namreč kritične že nekaj časa. Med drugim je Milinković izpostavila kadrovsko in finančno izčrpavanje, kaznovanje z disciplinskimi postopki in opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja.
"Najhujše grožnje neodvisnemu novinarstvu in medijski svobodi predstavljajo cenzura, digitalno nadlegovanje in nasilje, ustrahovanja in celo fizično nasilje. Vse to zaposleni in zaposlene na RTVS ter tudi ostali novinarji in novinarke med opravljanjem svojega dela doživljamo dnevno," je opozorila.
Jukovič: Na ta dan pred dvema letoma se je javnost aktivirala za reševanje STA
Gorazd Jukovič je v imenu uredniškega kolegija STA spomnil, da se je javnost na ta dan pred dvema letoma aktivirala za reševanje STA, ki ji je tedanja vlada ukinila financiranje. "To je bilo po več kot 300 dneh spet vzpostavljeno, a rane, ki jih je povzročil ta neupravičen poseg v našo avtonomijo, bomo celili še precej časa. Podirati je lahko, graditi težje," je dejal.
"Vedno znova tudi ugotavljamo, da ko nekdo premakne okvirje spodobnosti, meje med tem, kar je prav, proti tistemu, kar ni, nihče več ne postavi povsem nazaj. Tudi zato je treba ščititi meje novinarske profesionalnosti sproti in vztrajno. Vsak zase, s svojo integriteto in etično držo, in skupaj, s solidarnostjo in podporo," je pozval.
Tudi zato so se danes zbrali pred javno RTVS, ki bije boj za profesionalno novinarstvo že predolgo časa, četudi ji je ključno podporo v tem boju izrazila javnost. "Ta je tista, za katero delamo, in ta je tista, za katero se je vredno boriti," je dejal Jukovič.
Stanovska povezanost se je izkazala za nepogrešljivo
"Zgolj profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar je lahko svoboden novinar, ugotavljamo v Društvu novinarjev Slovenije ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev. Novinarsko integriteto si gradi in ohranja vsaka novinarka in vsak novinar samostojno, z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti in ne za ozke ali partikularne interese," so zapisali v izjavi.
Kot pravijo, morajo novinarsko integriteto graditi, ohranjati in pred poskusi spodkopavanj vselej braniti in zagovarjati avtonomna in kompetentna uredništva medijev, ki morajo biti "pr(a)va zaslomba novinarjem". Javnost lahko naslavljajo in upravičujejo njeno zaupanje le z verodostojnim delom.
Povezanost novinarjev in fotoreporterjev v novinarska profesionalna združenja ocenjujejo za enako ključno kot povezanost v kolektive v posameznem mediju. V nenehnih krizah in ob negotovosti se je stanovska povezanost namreč izkazala za nepogrešljivo in ključno vez v prizadevanjih za uresničevanje tako posameznikove kot skupne medijske in novinarske svobode. Tako si bodo v Društvu novinarjev Slovenije še naprej prizadevali odgovorno zastopati člane in se tudi širše zavzemali za demokratične standarde in uresničevanje pravic in svoboščin, povezanih z delovanjem medijev in novinarjev.
Vloga države je zagotavljati institucionalne in normativne okvire, pogoje in ustrezne podporne mehanizme, da lahko mediji uresničujejo javni interes. "Zato od odločevalcev zahtevamo, da izpolnijo zgolj to, k čemur so se nenazadnje tudi sami zavezali. Javnost je na referendumu odločno podprla neodvisno RTVS, skrajni čas je za ustavitev njenega razkroja. Čas je tudi za celovitejše in razdelane sistemske in strukturne podpore kakovostnemu novinarstvu, zgledov po Evropi za to je več kot dovolj," so poudarili v izjavi.
Pravica javnosti do obveščenosti ni odvisna od nobene oblastne strukture
Dodali so, da agenda profesionalnega neodvisnega novinarja ni in ne more biti podporno, še najmanj pa politično ali celo strankarsko motivirano delovanje, mediji pa ne morejo biti sredstvo kakršnihkoli instrumentalizacij. "Svobodni novinarji uresničujemo pravico javnosti do obveščenosti, ki ni in ne more biti odvisna od nobene oblastne strukture," menijo.
Pravijo, da ni naključje, da je nedavna anketa novinarskega sindikata, katere rezultate kolegi iz sindikata predstavljajo ob tretjem maju, pokazala, da medijski delavci kot najpomembnejši vidik svojega dela izpostavljajo odgovornost do javnosti. Tako javni kot zasebni mediji so lahko vselej zgolj servis javnosti, servilnosti pa v tej enačbi ni in ne more biti. Tega se morajo zavedati tudi lastniki in uprave medijev, ki povečini krčijo novinarske redakcije in klestijo stroške, namesto da bi podprli strokovne (o)krepitve kompetentnih uredništev, ki so po njihovem prepričanju edino jamstvo tudi za uspešno poslovanje medijev zdaj in v prihodnosti.
"Vsak novinar, vsak od nas, je prvi in zadnji v vrsti, ki mora svoj poklic opravljati odgovorno, kljub vsem omejitvam, preprekam in pritiskom, ki bodo v neki obliki stalnica. Vsak(a) novinar(ka) mora opraviti in opravljati delo po poklicnih merilih in standardih. Po kodeksu ima tudi pravico zavrniti delo, ki je v nasprotju z določbami kodeksa in profesionalnimi standardi novinarskega poklica – tudi to v sedanjih okoliščinah ni nezanemarljiva pravica, na katero kaže spomniti in opomniti. Odločnost in pogum vsakega novinarja, da to stori, kadar je potrebno, ali da je to celo edina odgovorna izbira, bomo v Društvu novinarjev Slovenije podprli," so sklenili.
Ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev sta društvo novinarjev in novinarski sindikat med drugim izpostavila pomen povezovanja novinarjev, saj so skupaj lahko močnejši ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo. Spomnili so tudi na odgovornost, ki jo imajo novinarji do javnosti, zaupanje katere lahko upravičujejo le z verodostojnim delom.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je ob današnjem dnevu svobode medijev čestitala vsem, ki še vedno pokončno stojijo in se borijo za to, kar je prav. "Vsak dan smo bolj izčrpani in vsak dan imamo razlog, da obupamo, a hkrati imamo tudi vsak dan nov razlog, da vztrajamo in da nadaljujemo s svojim verodostojnim, profesionalnim in etičnim delom," je dejala.
ZNP: Stanje ni nič boljše
Razloga za pretirano veselje po objavi lestvice medijske svobode Novinarjev brez meja, po kateri je Slovenija napredovala za štiri mesta, ni, navaja Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Stanje v medijih namreč po njihovem ni veliko boljše kot pred letom ali dvema in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu pomembno izboljšalo.
Slovenija je lani med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, letos pa je svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto, izhaja iz danes objavljenega letnega poročila organizacije Novinarji brez meja o indeksu medijske svobode. Naša država se tako glede na poročilo znova uvršča med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo.
V združenju medtem na splošno glede na lani ne opažajo napredka v stanju medijske svobode. Če pa si bo vlada uspela politično podrediti Radiotelevizijo Slovenja, se bo pluralnost medijskega prostora še dodatno pomembno zmanjšala, menijo.
Težava medijskega prostora po mnenju ZNP še naprej ostaja njegova izrazita neuravnoteženost, k čemur med drugim prispevajo medijski monopoli, povezani z vladajočo politiko, so zapisali in pri tem kot primer navedli medijski monopol Martina Odlazka.
Večina anketiranih vrednoti svojo vlogo v družbi kot pomembnejšo od lastnih interesov
Velika večina sodelujočih v anketi o pogojih dela novinarjev in drugih medijskih delavcev, ki so jo na današnji svetovni dan svobode medijev predstavili v sindikatu novinarjev, vlogo medijskega delavca v družbi vrednoti kot pomembnejšo od lastnih interesov. Največ jih namreč za zelo pomemben vidik svojega dela šteje odgovornost do javnosti.
Odgovornost do javnosti za zelo pomemben vidik novinarskega dela šteje 78 odstotkov sodelujočih, avtonomijo pri delu 69 odstotkov, uredniško politiko pa 68 odstotkov, je na današnji predstavitvi ankete povedal raziskovalec v Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boris Mance.
Na četrto mesto so se uvrstile socialne pravice (66 odstotkov), na peto pa odnosi s sodelavci (62 odstotkov). Sledita pomoč ljudem (54 odstotkov) in obseg prostega časa (51 odstotkov). Za manj oz. za najmanj pomembne štejejo plačilo (43 odstotkov), možnost napredovanja (37 odstotkov) in specializacijo (31 odstotkov).
41