Torek,
5. 11. 2013,
15.22

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

odškodnina Kontrola zračnega prometa Domen Novak

Torek, 5. 11. 2013, 15.22

8 let, 7 mesecev

Delodajalec za smrt svojega delavca zahteva 128 tisoč evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Na sojenju za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt mladega fanta, njegov delodajalec zahteva visoko odškodnino.

Pretekli teden se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje Savu Mikiću, ki mu tožilstvo očita, da je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl komaj 27-letni Domen Novak. Sodišče bo moralo presoditi, ali je obdolženi kriv povzročitve nesreče iz malomarnosti. Presenetila pa je zahteva delodajalca pokojnega, ki v tem kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek. Gre za precejšnjo vsoto, in sicer več kot 128 tisoč evrov.

Odškodnino običajno zahtevajo svojci pokojnega Običajno je namreč, da odškodnino zahtevajo svojci pokojnega, in sicer za nepremoženjsko škodo oziroma bolečino, ki jo je smrt povzročila. Mati umrlega v tem postopku odškodnine ni zahtevala, to sicer lahko stori do konca kazenskega postopka ali pa pravico poišče na civilnem sodišču. "Kaj takšnega še nisem zasledila," je za Planet Siol.net povedala dolgoletna, zdaj že upokojena tožilka Jožica Boljte Brus, ki pravi, da so oškodovanci običajno tisti, ki jih je smrt čustveno prizadela.

Pokojni fant je delal na Kontroli zračnega prometa Republike Slovenije, ki je zahtevek na sodišču tudi podala, a nam Katja Tratnik iz službe za odnose z javnostmi razlogov za zahtevek ni želela razkriti, češ "da predmetnega kazenskega postopka v času, ko ta še teče, ne komentiramo". Da brez dovoljenja strank postopka ne more komentirati, ja za naš medij pojasnila tudi pooblaščenka delodajalca Barbara Knez Kostrevc. Ne komentirajo "Oškodovanec je v skladu z zakonom o kazenskem postopku tisti, ki mu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena," je na naše vprašanje, kdo vse je lahko oškodovanec v kazenskem postopku, odgovorila Marjetka Raušl Lesjak, svetovalka za odnose za javnostmi na vrhovnem državnem tožilstvu.

Na drugi del vprašanja, ki se je glasilo, ali je lahko oškodovanec v kazenskem postopku tudi delodajalec, pa so se na tožilstvu izgovorili, da ne morejo odgovoriti, ker gre za konkretno zadevo, "o kateri nimamo dovolj podatkov".

"Zakonodaja omejuje le tako imenovano nepremoženjsko škodo, ki jo lahko uveljavljajo le svojci. Premoženjska škoda pa lahko po drugi strani izhaja iz vrste različnih razlogov in razmerij, ki jih zakonodaja ne more vnaprej predvideti, v postopku pa jih je treba seveda izkazati in dokazati. Ker lahko o razlogih za premoženjskopravni zahtevek le špekuliramo, tega žal ne moremo komentirati," je bil za odtenek bolj konkreten Gregor Strojin z vrhovnega sodišča.

Delodajalec naj bi ga šolal Ker nam nihče od vpletenih ni želel odgovoriti na naša vprašanja, sogovorniki, ki smo jih klicali za mnenje, pa so bili ob vprašanju presenečeni oziroma se s podobnim primerom še niso srečali, lahko le ugibamo, kakšen bi bil lahko razlog za zahtevano odškodnino. Kot je povedal zagovornik obdolženega Mikića Milan Krstić, gre verjetno za to, da je delodajalec pokojnega šolal oziroma ga izobraževal. "V zadnjem času se dogaja tudi, da v kazenskem postopku uveljavlja stroške zdravljenja tudi zdravstvo. Ravno en tak primer sem imel, ko je zdravstvo od obdolženega zahtevalo 20 tisoč evrov za stroške zdravljenja pokojnega," je še dodal Krstić, ki se je mimogrede vprašal tudi, zakaj pa delavca delodajalec ni zavaroval.

Verjetno gre res za specifičen poklic, ki zahteva specifična znanja, ali, kot se je slikovito izrazila ena od pravosodnih delavk, "kadar gre za nesrečo letala, je pilot vedno tisti, ki ga bodo skušali rešiti, letalo ni pomembno".

Kakorkoli, sodni postopek je stekel, še vedno pa ni nujno, da bo o premoženjskopravnem zahtevku odločeno prav v tem postopku. Če bi dokazovanje nastale škode trajalo dalj časa, lahko sodnik izreče sodbo, pri tem pa oškodovance po odškodnino napoti na pravdo. Enako lahko stori, če obdolženega oprosti očitkov in mu izreče oprostilno sodbo.