Sreda, 10. 10. 2018, 11.32
6 let, 1 mesec
"Delamo, kot bi vozili avto iz leta 1984 brez tehničnega pregleda"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
2
Lani so beležili 25-odstotno pomanjkanje kadra v zdravstveni negi.
Slovenski zdravstveni zavodi pomanjkanje medicinskega kadra trpijo že celo desetletje, delajo pa po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984, ki so nujno potrebni prenove, opozarja predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman. Kot pravi, je to tako, kot bi vozili avto iz leta 1984 brez opravljenega tehničnega pregleda.
Kadrovska slika zdravstvenih zavodov je iz meseca v mesec bolj alarmantna, po UKC Ljubljana, kjer so že zapirali oddelke, in UKC Maribor so se pred dnevi oglasili še iz Splošne bolnišnice Nova Gorica, kjer so bili zaradi pomanjkanja medicinskih sester primorani odpovedati nenujne operacije.
A ta težava ni od včeraj, vleče se že celo desetletje. Glede na analizo podatkov Slovenske kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN), ki jo je opravil Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego (RSKZN) pri ministrstvu za zdravje, pomanjkanje kadra v zdravstveni negi opažajo že od leta 2007:
- 2007: 21,5-odstotno pomanjkanje,
- 2008-2013: 22,8-odstotno pomanjkanje,
- 2014: 23,9-odstotno pomanjkanja,
- 2015: 24,9-odstotno pomanjkanje,
- 2016: 25,4-odstotno pomanjkanje,
- 2017: 25-odstotno pomanjkanje.
Pacienti deležni slabše zdravstvene obravnave
"Visoko pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege vpliva na kakovost zdravstvenih storitev in na varnost pacientov ter posledično na slabše izide zdravstvene obravnave," opozarja Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Pomanjkanje se na eni strani povečuje zaradi povečanja potreb pacientov in hkrati zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege.
Hkrati je to posledica številnih odhodov medicinskih sester, ki ob slabih pogojih dela preprosto ne zdržijo več preobremenjenosti in podcenjenosti poklica, navaja Ažmanova. Kot pravi, so razmere vse pogosteje na meji vzdržnega. Nekateri odhajajo v tujino, drugi se odločajo za drug poklic.
Delajo skoraj enako kot leta 1984
"Če nam ne uspe izboljšati nevzdržnih razmer, bo pomanjkanje kadra še večje, pacienti pa ne bodo deležni varne in kakovostne obravnave," poudarja Monika Ažman.
Alarmantni so tudi standardi in normativi, po katerih delajo. Izhajajo namreč iz leta 1984, so več kot zastareli in nujno potrebni prenove.
"Ti normativi vsebinsko ne ustrezajo več današnjim potrebam. Kot avto, izdelan leta 1984, ne opravi več tehničnega pregleda in ni primeren za uporabo, tudi zastareli standardi za kakovostno in varno obravnavo pacientov niso več primerni."
Ažmanova, sicer diplomirana medicinska sestra, dodaja, da se bodo tudi z vzpostavitvijo sodobnih kadrovskih standardov in normativov ter dodatnim kadrom delovne razmere pomembno izboljšale.
Če ne bo sistemskih rešitev, mladih ne bodo pritegnili
"Če ne bomo sistemsko rešili statusa izvajalcev zdravstvene nege, ne moremo pričakovati, da se bodo mladi odločali za ta poklic. Če nam ne uspe izboljšati trenutnih nevzdržnih razmer, bo pomanjkanje kadra na področju zdravstvene in babiške nege še večje, pacienti pa ne bodo deležni varne in kakovostne obravnave," poudarja Ažmanova.
Zaradi vse slabših razmer so ključne organizacije na področju zdravstvene nege podpisale zavezo o skupnem prizadevanju za reševanje problematike in oblikovale zahteve za ureditev položaja, ki so jih naslovile na ministrstvo za zdravje.
Kaj zahtevajo :
- Spoštovanje določil novele zakona o zdravstveni dejavnosti in čimprejšnje reševanje problematike srednjih medicinskih sester.
- Sprejetje pravilnika o organizaciji službe zdravstvene, babiške nege in oskrbe za javne zdravstvene zavode in javne socialnovarstvene zavode.
- Sprejetje obljubljenih kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi, ki bi morali biti na podlagi stavkovnega sporazuma sprejeti do 31. 12. 2013.
- Sistemsko reševanje problematike pomanjkanja medicinskih sester in drugih izvajalcev zdravstvene nege v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, saj to ogroža varnost tako pacientov kot izvajalcev zdravstvene nege.
- Sprejetje zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki bo sistemsko in na zakonski ravni uredil to področje ter dal reguliranemu poklicu diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt, ki svoj zakon že imajo.
Ministrstvo: Nismo pristojni za urejanje kadrovske politike
Ministrstvo za zdravje medtem odgovarja, da "ni pristojno za urejanje kadrovske politike javnih zdravstvenih zavodov", saj to po zakonu ureja vsak zavod sam. Tako morajo javni zdravstveni zavodi sami "spremljati zahtevnost pacientov, nadzirati izvajanje kategorizacije z notranjim nadzorom in na podlagi zahtevnosti pacientov zaposliti ustrezno število kadrov".
Ob tem na ministrstvu navajajo, da so soglasja k zaposlovanju morali dajati v času veljavnosti Zujfa, a je bilo to z začetkom leta 2016 odpravljeno. So pa navedli, da so v preteklem obdobju sprejeli naslednje ukrepe za izboljšanje razmer, in sicer:
- uredili status in s tem primerno plačilo srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo diplomiranih sester,
- dvignili cene zdravstvenih storitev v varstvenodelovnih centrih.
Lani so začeli tudi sistemsko reševanje mrež dejavnosti, v okviru katerega bodo oblikovali orodja in mehanizme za upravljanje mreže javne zdravstvene službe. V okvir postopka sanacije bolnišnic spada tudi optimalno kadrovsko načrtovanje, so sporočili z ministrstva.
2