Torek, 6. 8. 2024, 13.03
3 mesece, 2 tedna
Dedovanje – je čas, da napišete oporoko ali da razdedinite svojega dediča?
Dedovanje je pravni postopek prenosa premoženja in pravic zapustnika na dediče po smrti. Pri tem je nujni delež institut, ki zagotavlja določene pravice do zapuščine najbližjim sorodnikom (nujnim dedičem) ne glede na zapustnikovo voljo. Razdedinjenje na drugi strani zapustniku omogoča, da izključuje nujne dediče iz dedovanja pod določenimi pogoji. Kaj vse še morate vedeti, preberite v spodnjem članku.
Načini dedovanja – po oporoki in po zakonu
Dedovanje z oporoko in dedovanje po zakonu sta osnovna načina prenosa premoženja po smrti zapustnika.
Dedovanje z oporoko zapustniku omogoča, da vnaprej določi, kdo bo prejel njegovo premoženje. Oporoka je pravno veljavna, če je sestavljena v skladu z zakonskimi predpisi, podpisana in datirana. S tem dokumentom lahko zapustnik natančno razdeli svoje premoženje med dediče in določi posebne pogoje dedovanja.
Dedovanje po zakonu uporabljajo, ko zapustnik ne pusti oporoke. V tem primeru se premoženje razdeli med zakonite dediče po vnaprej določenem vrstnem redu, ki ga določa zakon (to so dedni redi). Praviloma dedujejo najprej zapustnikovi otroci in zakonec/partner, nato starši, bratje in sestre ter v tretjem dednem redu še bližnji sorodniki (dedki, babice in njihovi potomci).
Je čas, da napišete oporoko o dedovanju?
Oporoka je izjava osebe (oporočitelja) o tem, kako naj se po njegovi smrti razdeli njegovo premoženje. Poznamo več vrst oporok – lastnoročna, pisna, sodna in notarska. Lastnoročna oporoka mora biti napisana in podpisana z lastno roko oporočitelja. Pisno oporoko lahko piše tudi kdo drug ali je natipkana na računalnik, vendar jo mora oporočitelj lastnoročno podpisati v prisotnosti dveh prič. Sodna oporoka se uredi na okrajnem sodišču, kjer oporočitelj ustno izjavi svojo voljo, notarsko oporoko na podlagi oporočiteljeve izjave sestavi notar, prisotni pa morata biti tudi dve priči.
Nihče ne razmišlja rad o tem, kaj se bo zgodilo po njegovi smrti. A če želite zagotoviti, da vaša dragocena lastnina po vaši smrti pripade določenim bližnjim, je pisanje oporoke nujno. Če ste v dilemi, kaj in kolikšen delež bi lahko zahtevali nujni dediči, vam lahko položaj razloži izkušen pravnik. Prav tako vam lahko pomaga pri sestavi oporoke.
Nujni delež in dedovanje
Pomemben del dedovanja in prenosa premoženja je nujni delež. Nujni delež predstavlja minimalni delež dediščine, namenjen bližnjim sorodnikom zapustnika, kot so otroci, zakonec in starši. Pravno podlago za nujni delež najdemo v Zakonu o dedovanju (ZD), ki določa, da so nujni dediči ožji družinski člani. Njegova višina je odvisna od števila dedičev in vrednosti vse dediščine.
Če zapustnik napiše oporoko, mora zapuščinsko sodišče kljub temu upoštevati nujni delež za zakonite dediče. Nujni delež lahko zahtevajo tisti dediči, ki bi dedovali po zakonu, če oporoke ne bi bilo. Če kateri od nujnih dedičev ne prejme svojega deleža, lahko ta delež zahteva v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo.
Razdedinjenje dediča
Razdedinjenje dediča pomeni izgubo dedičeve dedne pravice. Lahko gre za popolno ali delno razdedinjenje, kjer dedič izgubi del nujnega deleža, ki bi mu sicer pripadal. Oporočitelj mora svoj namen jasno izraziti v oporoki. Pri tem ni nujno, da je naveden razlog, vsekakor pa je to koristno. Vzroki za razdedinjenje so lahko:
- dedič se je s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- dedič je naklepoma stori hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovih bližnjih sorodnikov ali
- dedič se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM, D. O. O.
