Ponedeljek,
9. 12. 2019,
19.36

Osveženo pred

5 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,07

Natisni članek

Natisni članek

Evropska unija Miro Cerar

Ponedeljek, 9. 12. 2019, 19.36

5 let

Cerar: Slovenija ne podpira odločanja s kvalificirano večino v zunanji politiki EU

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,07
Miro Cerar | Foto STA

Foto: STA

Slovenija ne podpira odločanja s kvalificirano ali kakršno koli drugačno večino v zunanji politiki EU, je danes v Bruslju poudaril zunanji minister Miro Cerar. Neuradni dokument o krepitvi učinkovitosti zunanje politike EU, ki ga je Slovenija podpisala skupaj s še 21 članicami, po Cerarjevih besedah nikakor ne podpira večinskega odločanja.

"Doslej nismo nikoli in nikjer podprli odločanja s kvalificirano ali kakršno koli drugačno večino. Zastopamo stališče, da mora odločanje v EU temeljiti na konsenzu," je poudaril Cerar in dodal, da so članice unije šibke, če niso enotne.

Slovenija je sicer podpisala neuradni dokument o krepitvi kohezije, učinkovitosti in koherence skupne zunanje in varnostne politike EU, ki se ga po nekaterih tolmačenjih razume kot podporo prehodu s soglasja h kvalificirani večini.

Cerar je poudaril, da ta dokument nikakor ne predvideva odločanja s kvalificirano ali kakšno drugačno večino, temveč navaja možnost uporabe instituta konstruktivnega vzdržanja, ki pa nobeni državi ne onemogoča glasovanja proti neki odločitvi. "Ostaja možnost veta vsake države," je poudaril minister.

Kdo ni podpisal dokumenta?

A bistven poudarek po Cerarjevih besedah ni na postopkih, temveč na vsebini. Dokument, ki ga je podpisala tudi Slovenija, izraža željo, da se v prihodnje še okrepi učinkovitost zunanje politike EU, je poudaril.

Evropska unija | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock Neuradnega dokumenta niso podpisale le Madžarska, Hrvaška, Portugalska, Ciper, Grčija in Velika Britanija.

Podpisnice sicer v njem na dveh straneh in pol med drugim poudarjajo, da mora EU bolje braniti svoje interese in vrednote ter pomagati oblikovati novo globalno okolje, kar terja več odločnosti, učinkovitosti in enotnosti.

Med drugim predlagajo pogostejšo uporabo neformalnih jedrnih skupin za pripravo možnosti ukrepanja, več delegiranja v smislu dopuščanja eni članici ali skupini članic, da zastopajo EU, več prostora in časa za sporne in občutljive politične razprave ter v posebnih okoliščinah pogostejšo uporabo skupnih izjav.

Prav tako podpisnice izpostavljajo, da bi morale članice razmisliti o pogostejši uporabi možnosti konstruktivnega vzdržanja, ter da bi morale raziskati alternativne rešitve za olajšanje odločanja s ciljem zavezanosti vseh članic h konstruktivnemu pristopu.

Odločali bodo korak za korakom

Nekateri dokument tolmačijo tudi kot podporo glasovanju s kvalificirano večino. Časnik Financial Times na primer piše, da dokument pušča veliko prostora za interpretacijo in se izogiba strateškim podrobnostim, kar je tudi razlog, da je dobil tako veliko podporo.

Vprašanje prehoda z odločanja s soglasjem k odločanju s kvalificirano večino tako v zunanji politiki kot pri davčnih temah bo po pričakovanjih pomembna tema v prihodnjem petletnem političnem ciklu.

Novi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell podpira predlog Evropske komisije, da se najprej odpravi soglasje pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki: o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah.

Moje delo bi bilo veliko lažje, če bi odločali s kvalificirano večino, a treba je naprej korak za korakom, pri čemer pa bi končni cilj moral biti odločanje s kvalificirano večino v zunanji politiki, je Borrell pojasnil svoje stališče oktobra na zaslišanju v Evropskem parlamentu.