Cerar: Grčija v pogajanjih z EU zavajala in manipulirala (video)

Predsednik vlade Miro Cerar in minister za finance Dušan Mramor sta na novinarski konferenci spregovorila o dogajanju, povezanem z Grčijo, ter vplivu grških odločitev na EU in Slovenijo.

"Slovenija se je v zvezi z grško krizo zadnje mesece in tedne pripravljala na različne scenarije, tako da smo bili na tak razplet maksimalno pripravljeni, nas je pa vseeno presenetil nepričakovan in zavajajoč manever grške vlade, ko je prišlo do razpisa referenduma in enostranske prekinitve pogajanj," je uvodoma dejal Cerar in dodal, da je Grčija delovala manipulativno ter da na takšne manevre Slovenija ne more pristati.

Izpostavil je, da naj državljani Slovenije ne skrbijo, saj vlada obvladuje razmere. Slovenija si je po njegovih besedah ves čas prizadevala za konstruktivno držo pri pogajanjih z Grčijo, da bi dosegli dogovor. Kot je dejal, Slovenija spoštuje suvereno pravico do referenduma in bo, tako kot druge države, počakala na izid. Slovenci dobro vemo, kaj pomeni kriza in kako se izvleči iz nje in reforme pričakujemo tudi od Grčije, pravi premier, ki je poudaril, da je Slovenija med članicami EU prispevala največ.

Mramor: Po jugoslovansko se moramo pripraviti na vse možnosti Mramor je poudaril, da moramo biti po jugoslovansko pripravljeni na vse mogoče scenarije, ki bi lahko sledili nedeljskemu referendumu v Grčiji, saj so Grki zelo nepredvidljivi.

V zvezi z izpostavljenostjo Slovenije do Grčije je pojasnil, da je časa še dovolj. Posojilo Slovenije Grčiji ima namreč takšna določila, da bo egejska država še prihodnjih osem let plačevala le obresti na posojilo, glavnico pa šele čez osem let. Do zdaj je Grčija Sloveniji plačala 18 milijonov evrov obresti. Ko gre za jamstva, ki jih je dala Slovenija, gre za podobno načelo, tako bodo jamstva lahko unovčena šele čez več let. Tako posojilo kot jamstva so že vključena v slovenski javni dolg, še pravi Mramor.

Slovenija je v hipotetičnem najbolj črnem scenariju do Grčije posredno in neposredno izpostavljena za 1,6 milijarde evrov.

Grki izgubili zaupanje Izpostavil je, da Grki niso izvajali predhodnih ukrepov, ki so jim bili naloženi, preden bi jim bila odobrena sredstva s strani mednarodnih institucij, zato po njegovih besedah ni več zaupanja, da bo Grčija sprejela korake, ki bodo vodili k večji konkurenčnosti, da je drugim državam ne bo več treba subvencionirati.

Glede Slovenije je dejal, da jo vlagatelji sicer vidijo kot periferno državo, a je dosegla pomembne napredke, kot so dokapitalizacija bank, podpovprečna zadolženost, visoka likvidnost zakladniškega računa, ker ni potrebe po dodatnem zadolževanju. Izboljšale so se tudi naše bonitetne ocene, povečala se je gospodarska rast in zmanjšala brezposelnost. Z ukrepi bodo finančni investitorji Slovenijo morda še vedno obravnavali kot periferno državo, a z dobro ekonomsko politiko. Ta odnos se lahko spremeni, če ne bo dodatnih reform, pravi Mramor.

Grki niso poravnali 1,6 milijarde evrov obveznosti do IMF Grčija do polnoči ni poravnala okoli 1,6 milijarde evrov obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada in je tako postala prva država iz skupine razvitih gospodarstev z neporavnanimi obveznostmi do IMF.

S tem se je Grčija uvrstila v skupino držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki imajo neporavnane obveznosti do sklada in so skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev. Do novih sredstev sklada bo Grčija upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Opolnoči se je iztekel tudi že dvakrat podaljšani evrski program pomoči državi, brez katerega je Grčija ostala po petih letih. Zaščite evrskih partneric s tem ni več, država pa je hkrati na robu plačilne nesposobnosti.