Torek,
8. 4. 2014,
18.31

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

policija preiskava

Torek, 8. 4. 2014, 18.31

8 let, 8 mesecev

"Če policija vstopi v odvetniško pisarno, je to velika težava"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Odvetnica Martina Žaucer: Odredba policistom omogoča, da vstopijo v odvetniško pisarno in si kot v samopostrežni restavraciji postrežejo sami.

Pretekli teden je ob precejšnji udeležbi – bilo je okoli 750 slušateljev – v Portorožu potekala odvetniška šola, na kateri so razpravljali o težavah, s katerimi se pri svojem delu srečujejo odvetniki. Z odvetnico Martino Žaucer smo spregovorili o hišnih preiskavah pri odvetnikih, kadar policija išče dokaze o njihovih strankah. Trenutna ureditev omogoča zlorabo zaupnega odnosa s preostalimi strankami Pravna ureditev v Sloveniji, kar zadeva preiskovanje odvetniških pisarn, je neprimerna in podnormirana, trdi odvetnica Žaucerjeva. Opozarja, da trenutna ureditev omogoča zlorabo zaupnega odnosa s preostalimi strankami, ki jih določeni odvetnik, v pisarni katerega poteka hišna preiskava, zastopa.

Zadnja takšna preiskava se je zgodila konec leta v treh odvetniških pisarnah, odvetniška zbornica pa je takšen poseg – zasegli so namreč kopije diskov računalnikov – označila za nedopusten.

Odredbe sodišč morajo biti natančne - obvezna je navedba spisa Po veljavni ureditvi je ob hišnih preiskavah obvezna navzočnost predstavnika odvetniške zbornice.

"Ampak ta navzočnost sama po sebi ne zadostuje, če v odredbi sodišča niso natančno navedeni spisi, ki jih preiskujejo. Ta natančnost pomeni, da odredba listino ali dokaz označuje enoznačno in da se torej ne pojavljajo dvomi, kaj naj policija sploh zaseže," opozarja sogovornica.

Policija lahko pogleda tudi najbolj zaupne podatke Policija ima namreč s preveč splošno odredbo za preiskavo odvetniških pisarn možnost, da pregleda vse, tudi zaupne informacije, dokumentacijo, ki se nanaša na desetine ali stotine drugih strank ter vključuje družinske spore, izjemno intimne stvari, kot je denimo vprašanje očetovstva, podatke o kazenskih zadevah, kjer je privilegij med zagovornikom in obdolžencem izjemnega pomena in spada med temeljna procesna jamstva prek pravice do obrambe.

"Če je poseženo v zaupen odnos med zagovornikom in obdolžencem, o uresničevanju pravice do obrambe v kazenskem postopku ne moremo govoriti," poudarja Žaucerjeva.

"Če policija vstopi v odvetniško pisarno, je to velika težava" "Zato je zelo pomembno, da je odredba sodišča čim bom specificirana, da se točno navede, katere listine pri določenem odvetniku iščejo, tako da se izključi vsakršna možnost zlorab. Hišna preiskava v odvetniški pisarni mora potekati na način, da se čim bolj zavarujejo podatki tretjih oseb, v katere se ne sme posegati. Če policija vstopi v odvetniško pisarno, je to velika težava. Ne smemo pozabiti, da se z varstvom privilegiranega odnosa med odvetnikom in strankami ne varuje odvetnika, temveč vse njegove stranke, ki jim je treba njihove pravice absolutno ohranjati," pojasnjuje.

Odvetnica: Država je trmasta in ne spoštuje ESČP Nekatere države so že uvedle načine, kako to narediti, pri čemer je, kot poudarja sogovornica, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) popolnoma jasno opredelilo, kako morajo potekati preiskave odvetniških pisarn, prisluškovanje odvetniku in drugi ukrepi, da so skladni s človekovimi pravicami.

"Naša država pa ne naredi absolutno nič na tem področju," ugotavlja odvetnica, ki dodaja, da odvetniška zbornica izvaja aktivnosti z namenom, da bi se to področje tudi pravno uredilo.

Dokler bo država "tako trmasta in ne bo spoštovala standardov, ki jih je postavilo ESČP, pač tvega izločitvene zahtevke. Ne bo prvič, da se bodo na področju kazenskega prava določeni instituti urejali šele zaradi konkretnih odločitev sodišč. Upam, da se bodo izločitveni zahtevki zgodili, ker če je to edini način, da država sprejme minimalne standarde, ki jih narekuje ESČP, je pač to način. Mislim pa, da je veliko bolj smiselno in razumno, da država prek pristojnega ministrstva samo pripravi ustrezno novelo, se odzove. Tako se s tem v letu 2014 ne bi več ukvarjali."

Obvezna prisotnost preiskovalnega sodnika Po njenem mnenju bi lahko država poleg te zelo konkretne odredbe uzakonila tudi obvezno prisotnost preiskovalnega sodnika, da se podatki ne bi odnašali iz pisarn in da bi bil preiskovalni sodnik tisti, ki bi vpogleda v listino, ne pa policija.

"Naravnost katastrofa je, da denimo zasežejo celoten računalnik odvetnika. Nobenega razloga ni za to, če se išče samo ena listina. To omogoča samo ribarjenje po podatkih odvetnika, na tak način policija dobi neke osebne podatke, ki jih lahko potem preiskuje. To je nesprejemljivo. Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da se zaščitijo tretje osebe.

Tako odredba za preiskavo kot tudi preiskava sama ne smeta omogočati policistom, da vstopijo v odvetniško pisarno in si kot v samopostrežni restavraciji sami izberejo, kaj bodo pregledali in zasegli. To se lahko reši le z ustrezno novelo zakona o kazenskem postopku ali novelo zakona o odvetništvu."

Hude zlorabe se lahko zgodijo, če preiskujejo odvetnike, ki zastopajo politike ali kako drugače izpostavljene ljudi Opozarja namreč, da se lahko zgodijo hude zlorabe, če preiskujejo odvetnike, ki zastopajo politike ali kako drugače izpostavljene ljudi. V takih primerih lahko policija vstopi v odvetniško pisarno z namenom, da zaseže neko listino iz gospodarskega posla, zaseže pa cel računalnik in tako lahko prebere vso korespondenco odvetnika s preostalimi strankami.

Enako problematični, kot so hišne preiskave pri odvetnikih, so tudi preiskave pri novinarjih, ko se denimo zaseže računalnik, saj gre za zaupanje med novinarjem in virom, ali pa podatki, ki jih hrani zdravnik o določenem pacientu. Če policija preiskuje neko konkretno zadevo, ni razloga, da se seznani s čimerkoli drugim.

Kdaj prisotnost odvetnika ni smiselna? Na drugi strani se dogaja, da procesno jamstvo, ki je predvideno, torej navzočnost predstavnika odvetniške zbornice, nima smisla.

"Ni smiselno, saj lahko predstavnik zbornice le stoji in gleda, na koncu pa daje pripombe k zapisniku. Nima možnosti pritožbe na takšno odredbo. Znan je primer odvetnika Mihe Kozinca, ki je zaradi nedoločne odredbe leta 2005 zapustil kraj preiskave, kjer je bil navzoč kot predsednik odvetniške zbornice. To je bil edini način, da zavaruje stranke celotne odvetniške pisarne, ki so jo takrat preiskovali, zato je bil disciplinsko kaznovan z opominom. Na takšen način se je postopek neustavne preiskave sicer ustavil, saj lahko odsotnost prepreči hišno preiskavo. A menim, da je absolutno manjše zlo to, da je bila preiskava ustavljena, kot pa to, da bi Republika Slovenija prekršila odvetniško zaupnost, ki je pravica stranke, ne odvetnika. Kršene bi bile pravice več desetih posameznikov."

Kako se te neurejenosti kažejo v praksi? Žaucerjeva pravi, da se to v kazenskem postopku pred sodiščem pokaže tako, da zagovornik osebe na podlagi takšne preiskave zahteva izločitev dokazov, "glede na zakon in sodno prakso pa mu bo s tem tudi absolutno uspelo. In potem bo spet vsa država živela v prepričanju, da je težava v izločitvi dokazov. Ni težava v izločitvi, težava je, ker se preprosto ne spoštujejo standardi, ki jih je postavilo ESČP."

Prikriti preiskovalni ukrepi zoper odvetnika ne smejo ogrožati njegovih strank Problematični so tudi prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih sodišče odredi za odvetnika ali pa njegovo stranko, ki jo preiskujejo.

"Pri nas ni nobene razlike med pogoji za prisluškovanje odvetnikom ali komu drugemu, a v primeru odvetnikov je treba vedeti, da se snemajo pogovori med odvetnikom in strankami, ki so zaupni. Država se lahko prek policije seznani z vso komunikacijo nekega odvetnika. Seveda ni prepovedano prisluškovati odvetniku, ki je osumljen kaznivega dejanja. Odvetnik ni nič posebnega, se ga pač preiskuje, a treba ga je preiskovati tako, da se ne ogroža njegovih strank," pravi Žaucerjeva.

Dodaja, da se je o tem vprašanju že leta 1998 izreklo ESČP v zadevi Kopp proti Švici.