Nižja gospodarska rast, finančni minister kolegom ukazal varčevanje #video

Vlada se je že danes seznanila z najnovejšo napovedjo gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta naj bi bila po prvotnih načrtih predstavljena šele čez teden dni, a so zaradi pomena napovedi za delo vlade pohiteli.

Umar Sloveniji v jesenski napovedi gospodarskih gibanj napoveduje umiritev gospodarske rasti. Nova ocena napoveduje 2,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) in je predvsem posledica slabega drugega četrtletja. To je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto so znižali za 0,1 odstotne točke na tri odstotke. Za enak odstotek so znižali tudi napoved za leto 2021, ko bo gospodarstvo raslo po 2,7-odstotni stopnji.

Novice Umar: Slabša napoved posledica upočasnitve rasti v trgovinskih partnericah

Pričakovanja za tretje in zadnje četrtletje se sicer izboljšujejo, pravijo na vladi.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnil, da bo s slabšo napovedjo treba spremeniti tudi poteze vlade. Med drugim je vlada zamrznila proračun, tako da bo ministrstvo za finance do konca leta potrjevalo vse večje nenačrtovane izdatke drugim ministrstvom. "Ministre sem pozval k varčevanju in črtanju nenujnih ukrepov," je poudaril minister, ki meni, da bi del izpada prihodkov lahko nadomestili z varčevanjem.

Ministrstvom prihodnje leto 100 milijonov evrov manj od obljubljenega

Vlada pa se intenzivno ukvarja tudi s predlogom proračuna za prihodnji dve leti, ki ga mora v državni zbor poslati najpozneje do 1. oktobra. Za prihodnje leto bo tako vlada, kot je napovedal Bertoncelj, odhodke državnega proračuna znižala za 100 milijonov evrov. Zgornja meja dovoljenih izdatkov za prihodnje leto bo namesto 10,45 milijarde evrov torej znašala 10,35 milijarde evrov. Varčevanje bo linearno po vseh 15 ministrstvih, vsako bo izgubilo približno en odstotek sredstev.

Bertoncelj je poudaril, da s tem ukrepom javne finance ostajajo v okviru fiskalnega pravila. "Proračuna za leti 2020 in 2021 bosta oblikovana tako, da bosta skladna s fiskalnim pravilom," je zagotovil. Vlada prav tako po njegovih besedah še naprej znižuje javni dolg in ohranja proračunske presežke. Presežek za prihodnje leto je predviden v višini 0,8 odstotka BDP, za leto 2021 leto pa v višini 1,2 odstotka BDP.

Novice Končni osnutek proračuna bo znan po najnovejših gospodarskih napovedih

Umar je sicer v spomladanski napovedi Sloveniji napovedal 3,4-odstotno gospodarsko rast. Za prihodnje leto jo je postavil pri 3,1 odstotka, za leto 2021 pa pri 2,8 odstotka. Današnji popravek napovedi kaže, da se tako kot tuja gospodarstva tudi domače ohlaja.

Šarec zagotovil za podporo proračunu nima

Zgornja meja dovoljenih odhodkov državnega proračuna je bila v prvotnem predlogu proračuna v skladu s sprejetim javnofinančnim okvirjem za leto 2020 določena pri 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 pa pri 10,46 milijarde evrov. Proračun za leto 2020 je tako omogočal za 290 milijonov evrov višje izdatke, kot so določeni z rebalansom proračuna za 2019, v letu 2021 pa bi ostali na približno enaki ravni oziroma povečani za pet milijonov evrov.

Poleg ohlajanja gospodarstva in posledično nižjih proračunskih prihodkov pa mora vlada Marjana Šarca streti še en trd oreh. Koalicija in Levica ter ministrstvi za finance in zdravje se morajo namreč uskladiti glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. S tem namreč Levica pogojuje podporo proračunu.

Šarec je ob potrditvi končnega osnutka proračuna za prihodnji dve leti pojasnil, da nima zagotovil Levice za podporo proračunoma. "Imam samo zagotovilo, da bom vedno moral plačevati davke in da bom nekega dne umrl," je slikovito opisal situacijo.

Večina resorjev bo prejela več denarja

Večina proračunskih porabnikov bo prejela več kot doslej. Največji relativni skok sredstev v prihodnjem letu se obeta gospodarskemu ministrstvu (+15,8 %) in ministrstvu za javno upravo (+13,9 %). Največji padec pa ministrstvu za okolje in prostor (-14,6 %). To je poleg finančnega in pravosodnega ministrstva tudi edini resor, ki mu je v proračunu zagotovljenih manj sredstev kot letos.

Makroekonomist Maks Tajnikar glavna problema predlaganega razreza odhodkov proračuna za prihodnji dve leti vidi v primeru nenadnih sprememb na prihodkovni strani in v primeru ohlajanja gospodarske rasti.

"Izračuni Levice ne pijejo vode"

Med spremembami prihodkov Tajnikar izpostavlja predlagano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Izračuni Levice, s katerimi nameravajo nadomestiti izpad 500 milijonov evrov prihodkov, ne pijejo vode," opozarja. 

Levica bi namreč izpad prihodkov nadomestila z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. A usklajevanje koalicije in Levice ter predstavnikov pristojnih resorjev je že drugič ta teden prestavljeno. Sestali naj bi se jutri. Po trditvah Levice tokrat ministrstvo za zdravje ni pravočasno poslalo izračunov o javnofinančnih učinkih njihovega predloga, na ministrstvu pa trdijo, da so izračune Levici poslali v dogovorjenem roku. Zdravstveni minister Aleš Šabeder opozarja, da številke v predlogu Levice po zdajšnjih ocenah, ob neupoštevanju ohlajanja gospodarstva, strižejo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov.

Novice Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: koalicija in Levica sestanek prestavili na jutri

Komu bodo vzeli, ni znano

Tajnikar tudi izpostavlja, da je proračun narejen na predpostavki konjunkture, ko so javnofinančni prihodki večji. Strinja se, da je v takšnem primeru denar smiselno tudi potrošiti ali zmanjševati zadolženost države. In vlada po njegovih besedah v tej smeri tudi dela.

"A ko gospodarska rast upade in se javnofinančni prihodki zmanjšajo, bi morala vlada po kmečki logiki zmanjšati odhodke. V tem trenutku pa ne vemo, kje znižati potrošnjo. Če BDP upade samo za eno odstotno točko, bi na prihodkovni strani proračuna izgubili med 400 in 500 milijoni evrov," je še pred današnjim poslabšanjem gospodarske napovedi opozoril Tajnikar.

"Četudi bi Slovenija ohranila solidno rast, ne konjunkturne, ne bi mogla iz proračuna financirati vseh sedaj planiranih obveznosti," poudarja Maks Tajnikar. Foto: STA , Trenutna in planirana okoli triodstotna gospodarska rast je po njegovih besedah v resnici nenormalna rast oziroma konjunkturna, ki pa vsekakor ni dolgoročna. Četudi bi Slovenija ohranila solidno rast, ne konjunkturne, ne bi mogla iz proračuna financirati vseh sedaj planiranih obveznosti, poudarja Tajnikar.

Okoljsko ministrstvo z manj denarja, gospodarsko z več

Da je prav okoljsko ministrstvo utrpelo največji upad proračunskih sredstev, je za Tajnikarja nenavadno. Na pomanjkanje denarja za odpravo posledic naravnih nesreč in urejanja vodotokov je opozoril tudi minister Simon Zajc. 

"Minister je lahko upravičeno nezadovoljen, saj je urejanje okolja ena glavnih funkcij države. Prav tako gospodarsko ministrstvo potrebuje več denarja v času krize, ne pa v konjunkturi, pa še takrat mora biti z njim zelo previdno," iz lastnih izkušenj govori nekdanji minister.

Država bi za financiranje projektov lahko izdala obveznice

Tajnikar v zmanjšanju davkov ne vidi smisla, saj bi jih morali v času krize znova vrniti na stare stopnje. Prav tako nasprotuje financiranju velikih državnih infrastrukturnih projektov iz proračuna, saj se mora država znajti tudi na druge načine.

"Slovenska gospodinjstva imajo v bankah 19 milijard evrov prihrankov, ki so obrestovani po praktično ničelni obrestni meri. Če bi bila država modra, bi te prihranke angažirala. Za ta znesek bi lahko izdala dolgoročne državne obveznice z na primer dvoodstotno obrestno mero, s tem pa financirala drugi tir, vse ceste in še drugi blok jedrske elektrarne," ponazori nekdanji gospodarski minister.

Po njegovih napovedih vlado čaka še veliko dela tudi na področju pokojninskega zavarovanja. "Če se bo kaj zalomilo, rezervnih alternativ ne vidim," je kritičen.