Nemško strokovno in nestrokovno javnost te dni deli razpravljanje glede prisilnega zdravljenja duševnih bolnikov. Medtem ko ga nekateri zagovarjajo, ga drugi vidijo kot obliko mučenja.
Nemški parlament je odobril prisilno zdravljenje za nekatere vrste duševnih bolnikov. Medtem ko mnogi psihiatri omenjeni korak pozdravljajo, pa kritiki zakona neprostovoljno zdravljenje vidijo kot obliko mučenja.
Dobrobit pacienta ali možnost proste izbire?
Kako pomagati duševnemu bolniku, ki kaže znake, da je izgubil nadzor nad sabo? Kaj če se pacient upira zdravljenju? Ta in podobna vprašanja so te dni prišla vse do nemškega ustavnega sodišča, ki je odločalo o ustavnosti ponovno sprejetega zakona, ki ureja področje prisilnega zdravljenja.
V Nemčiji se sicer v psihiatričnih ustanovah zdravi več kot 140.000 ljudi, kar državo v Evropi postavlja kar na drugo mesto po številu takšnih bolnikov, in sicer takoj za Francijo. Zagovorniki novega zakona se sklicujejo na skrb za bolnika, kritiki pa menijo, da je v prvi vrsti pomembna človekova izbira.
Prisilno zdravljenje so v Nemčiji sicer ukinili šele leta 2012, potem ko je tamkajšnje sodišče ugotovilo, da zanj sploh ni bilo zakonske podlage. Zdaj pa se je vladajoča koalicija dogovorila o zakonu in s tem ponovno omogočila omenjeno prakso.
1
