Torek, 5. 3. 2019, 10.32
1 mesec, 2 tedna
Umetna inteligenca: Slovenci smo v nekaterih nišah v svetovnem vrhu
"Umetna inteligenca bo izboljšala diagnoze in terapije, vendar je razvoj in uvajanje novih orodij počasnejši, kot bi si mnogi želeli," pravi strokovnjak za umetno inteligenco Matej Gašperin, ki bo 12. aprila eden glavnih govornikov na letošnji poslovni konferenci NetPro.
Začniva pri osnovah. Kaj sploh je umetna inteligenca?
Besedno zvezo umetna inteligenca v zadnjih časih pogosto slišimo v zelo različnih kontekstih in zanjo obstaja nekaj različnih definicij. V vsakem primeru pa gre za področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem algoritmov za izvedbo nalog, ki sicer zahtevajo človeško "inteligenco". Govorimo na primer o strojnem učenju, razpoznavi in razumevanju govora, razpoznavi slik in iskanju optimalnih odločitev.
Pridružite se nam 12. aprila v Hotelu Lev v Ljubljani.
>> Prijava na NetPRO
Utrinke z lanske konference si lahko ogledate TUKAJ.
Na katerih področjih umetna inteligenca najbolj spreminja naša življenja? Kako so vidne te spremembe?
Težko se omejimo in izpostavimo zgolj nekaj področij. Zadnjih nekaj let smo namreč priča izredno hitremu razvoju novih področij uporabe te tehnologije na tako rekoč vseh področjih našega življenja. Pogosto se niti ne zavedamo, kje vse je umetna inteligenca prisotna. Pomislite na recimo na prikaz spletnih oglasov, priporočila za ogled filmov ali videoposnetkov, pametne domove, pametne filtre za fotografije na naših telefonih itd.
Še bolj pomembno vlogo pa umetna inteligenca igra na področjih, ki so nam pogosto manj vidna. Podjetja uporabljajo te algoritme za izboljšavo svojega delovanja, nadzor nad internetnimi omrežji, odkrivanje goljufij v finančnem sektorju in tako dalje.
"Pri umetni inteligenci ne gre za to, da bi naloge v medicini opravljala bolje od medicinskega osebja. Kot vsi vemo, so zdravniki in drugo osebje izredno dobro izobraženi in imajo dostop do enakih podatkov kot umetna inteligenca. Prednost umetne inteligence je predvsem v hitrosti, s katero lahko obdeluje različne podatke in predlaga odločitve."
Posvetiva se nekoliko bolj vlogi umetne inteligence na področju medicine. Kaj konkretno lahko umetna inteligenca danes naredi bolje od medicinskega osebja?
Pri umetni inteligenci ne gre za to, da bi naloge v medicini opravljala bolje od medicinskega osebja. Kot vsi vemo, so zdravniki in drugo osebje izredno dobro izobraženi in imajo dostop do enakih podatkov kot umetna inteligenca. Prednost umetne inteligence je predvsem v hitrosti, s katero lahko obdeluje različne podatke in predlaga odločitve.
Vzemimo za primer področje radiologije in obdelave medicinskih slik, s katerim se ukvarjamo v podjetju Cosylab. Pred načrtovanjem posega ali obsevanja rakavega tkiva mora radiolog ročno pregledati ogromno količino medicinskih slik in na njih ročno označuje organe in določa vrsto tkiva. To opravilo lahko traja tudi več ur, odvisno od mesta slikanja. Algoritmi umetne inteligence lahko to opravijo v nekaj minutah, in to s primerljivo natančnostjo.
Kljub očitnim prednostim, ki jih umetna inteligenca prinaša, ta orodja zelo počasi prehajajo v klinično uporabo. Težave, s katerimi se spoprijemajo razvijalci rešitev, so na primer zbiranje podatkov iz različnih virov, varovanje pravic pacientov, obvladovanje napak in nenazadnje tudi sprejemanje novih tehnologij od medicinskega osebja.
Katera država je najbolj napredna pri uporabi umetne inteligence v medicini in kako jo uporablja?
Medicina kot stroka in programska oprema, ki se danes uporablja v klinični praksi, seveda nista omejeni na posamezne države. Tako vsaj v razvitem svetu za medicinsko osebje ter paciente ni posebnih razlik.
Kje je tukaj Slovenija? Ali smo v koraku s časom pri uporabi umetne inteligence v medicini?
Slovenija je popolnoma v koraku z razvitim svetom. Seveda lahko najdemo izjeme, ki pa so omejene predvsem na to, kje univerze oziroma podjetja izvajajo klinične študije za najnovejše tehnologije.
Tudi če govorimo o tehničnih kapacitetah in razvoju medicinske opreme, je Slovenija v koraku z najbolj razvitimi državami. Tako naši raziskovalci na univerzah kot tudi tehnološka podjetja so v svojih nišah v samem svetovnem vrhu.
Kako dragi so sistemi umetne inteligence v zdravstvu? Je to nekaj, kar si lahko privošči le peščica najbogatejših bolnišnic na svetu?
Umetna inteligenca v medicini vedno nastopa kot komponenta v namenskem produktu. Na primer kot del informacijskega sistema, ki ga uporablja bolnišnica, del programske opreme na napravi za zajem medicinskih slik, CT ali MRI, ali programske opreme za načrtovanje obsevanja.
Prestižne tuje klinike, ki si lahko privoščijo najnovejše naprave, so pri uporabi novih tehnologij seveda v prednosti. Vendar to velja tako za uporabo umetne inteligence kot tudi različnih naprav za diagnostiko in terapijo.
Je bil ključen preboj na področju razvoja umetne inteligence za uporabo v medicini po vašem mnenju že dosežen ali so največji dosežki še pred nami?
Z vidika medicinskega osebja in pacientov so ključni dosežki še pred nami. S tem mislim predvsem na to, da bo umetna inteligenca izboljšala diagnoze in terapije. Vendar sta razvoj in uvajanje novih orodij počasnejša, kot bi si mnogi želeli.
Medicina spada med relativno konservativne vede in hitrih sprememb pri uporabi te tehnologije ne pričakujem. V naslednjih letih bomo po mojem mnenju videli vedno več inteligentnih medicinskih naprav in programske opreme, ki bodo pohitrile postopke diagnoze, izboljšale načrtovanje terapij ter omogočile boljše sprotno spremljanje stanja pacientov.
V rahlo bolj oddaljeni prihodnosti pa bodo temu sledile še bolj napredne tehnologije, kot na primer robotsko podprti kirurški instrumenti in personalizirane prognoze.
Kakšna je vaša vizija uporabe umetne inteligence v medicini?
V Cosylabu se ukvarjamo z razvojem rešitev za načrtovanje in izvedbo obsevanj rakavih tumorjev s protoni ter z razvojem programske opreme za obsevalne naprave.
Naša vizija je, da deloma avtomatiziramo celotni proces za medicinsko osebje z uporabo umetne inteligence pri razpoznavi in označevanju medicinskih slik in načrtovanju obsevanja. Naša programska oprema bo omogočala samodejno razpoznavo tumorjev na medicinskih slikah in medicinskemu osebju predlagala optimalen načrt obsevanja. Prav tako bo umetna inteligenca delovala kot sistem za podporo odločanja pri izbiri med različnimi strategijami zdravljenja.
Kako daleč smo od trenutka, ko nam bo sistem umetne inteligence namesto zdravnika postavil diagnozo in predpisal najprimernejše zdravljenje?
Tehnično bi bilo to seveda možno že danes. Glede na dobre obete trenutnih raziskav in študij sem prepričan, da bo v nekaj letih postalo del standardne klinične prakse, da se bo zdravnik o diagnozi odločal na podlagi predlogov umetne inteligence.
Bolj zanimivo razmišljanje pa je, ali bomo v prihodnosti ljudje dovolj zaupali računalnikom, da bi se umetna inteligenca avtonomno odločala o diagnozi oziroma terapiji ter popolnoma nadomestila medicinsko osebje. Osebno sicer menim, da je človeški dejavnik pri vprašanju našega zdravja nujno potreben in se to še precej časa ne bo zgodilo.