Sreda, 11. 1. 2023, 17.02
1 leto, 10 mesecev
"Kar smo včeraj poslušali na protestih, je posledica zavestnega populističnega ..."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,18
44
Direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je prepričan, da bi morala reforma zdravstvenega sistema zato temeljiti na mešanem sistemu, v katerem bi povezali izvajalce zdravstvenih storitev v državni oziroma lokalni lasti in zasebne izvajalce.
Član upravnega odbora SBC in direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je težave zdravstvenega sistema na današnji konferenci Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) označil kot "logično posledico tega, da se v 30 letih nihče ni lotil zdravstvene reforme". Prepričan je, da bi morala reforma zdravstvenega sistema zato temeljiti na mešanem sistemu, v katerem bi povezali izvajalce zdravstvenih storitev v državni oziroma lokalni lasti in zasebne izvajalce. Dvoživk ni označil za resničen problem.
Proteste javnosti Bitenc razume kot posledico nerazumevanja pojma javno zdravstvo. "To v nobeni od razvitih držav ni sestavljeno le iz ustanov, ki so v javni lasti," je poudaril.
"To, kar smo včeraj poslušali na protestih, je seveda posledica zavestnega populističnega širjenja definicij javnega zdravstva. Protestirali so namreč proti tako imenovani privatizaciji javnega zdravstva, izvor tega napačnega razumevanja pa je večdesetletno napačno širjenje definicije javnega zdravstva," je povedal Bitenc.
"Problem nedelovanja javnega zdravstvenega servisa niso finančna sredstva"
Prav javno zdravstvo naj bi po njegovem mnenju v razviti državi definiralo javno financiranje javnih zdravstvenih programov in tako mora biti vsakemu, ki plačuje premijo za obvezno zdravstveno zavarovanje, zagotovljena kakovostna in čimprejšnja zdravstvena storitev, ne da bi jo ta moral plačati iz lastnega žepa.
Prepričan je, da bi morala reforma zdravstvenega sistema zato temeljiti na mešanem sistemu, v katerem bi povezali izvajalce zdravstvenih storitev v državni oziroma lokalni lasti in zasebne izvajalce.
"V vseh državah članicah Evropske unije so izvajalci javne zdravstvene službe mešani. So izvajalske organizacije, ki so v javni in zasebni lasti, in tudi zasebne prakse," dodaja Bitenc.
"Ta vlada je v svojem kratkem času, kar se tiče zdravstva, dokazala, da problem nedelovanja javnega zdravstvenega servisa niso finančna sredstva, saj je v javno financiranje vložila velikanska sredstva," je dodal Bitenc.
"Edina privatizacija, ki se v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih na področju javnega zdravstva dogaja, je ta, ko imamo državljane in državljanke, ki celo delovno dobo redno plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, ko pa potrebujejo zdravstveno storitev, morajo to plačati iz žepa," je še povedal Bitenc.
"Dvoživke niso resničen problem"
"Primer dvoživk je spet, podobno kot manipulacija z definicijo javnega zdravstva, neka definicija, ki jo je začel širiti in bil tudi sam prva dvoživka, tudi prof. Keber, ki je kot strokovni direktor UKC za lasten račun in lastno podjetje to tudi izvajal. Dvoživke niso resničen problem, saj se ga da zelo enostavno odpraviti z reformo delovnopravnih sklepanj pogodb zdravnikov. Če nekdo želi biti javni uslužbenec in če menedžer javnega zavoda želi imeti javnega uslužbenca, potem sklene tako pogodbo," meni Bitenc.
Dodal je, da ima v vseh evropskih državah 70 odstotkov zdravnikov v bolnišnicah tak status, problem pa je, ker manjka za 30 odstotkov visoko produktivnih, ambicioznih zdravnikov nek nov status, s katerim bi mogoče na podjetniški način sklepali pogodbe, ne samo z enim, temveč z več izvajalci in na ta način dvigovali produktivnost sistema. Prav tako pa bodo ti pomembno orodje za izenačevanje kakovosti zdravstvenih storitev, je še dodal Bitenc.
Po oceni SBC so razmere v javnem zdravstvu nesprejemljive
Predsednik SBC Joc Pečečnik je na konferenci izpostavil razmere v javnem zdravstvu, ki so po ocenah SBC nesprejemljive. "To, da starejši v kolonah čakajo na opredelitev pri zdravniku, je nedvomno nesprejemljivo," je poudaril Pečečnik. Prepričan je, da glavni razlog za težave ne more biti pomanjkanje denarja, temveč slaba organizacija.
44