Anže Logar uspešno prestal zaslišanje za zunanjega ministra #video

Anže Logar je že v uvodni predstavitvi svoje kandidature napovedal vzpostavitev posebnega odposlanca za Hrvaško, napovedal pa je tudi, da je napočil čas za "tiho diplomacijo". S tem je vzpodbudil zanimanje poslancev bodoče opozicije iz LMŠ, SD, SAB in Levice, kaj naj bi bil cilj tovrstne tihe diplomacije in ali bi to lahko pomenilo uvod v to, da bi se Slovenija odrekla arbitražni razsodbi o meji, poroča STA.

Logar jih je skušal pomiriti, da je s "tiho diplomacijo" mislil predvsem to, da vsak korak v odnosih s Hrvaško ne bi potekal na očeh javnosti. Sicer pa bo ena od prioritet bližajočega se slovenskega predsedovanja Svetu EU spoštovanje vladavine prava, ki je po njegovih besedah ključno za ohranjanje evropskih vrednot. In v ta okvir spada tudi spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč, je poudaril.

Novice Janez Cigler Kralj uspešno prestal zaslišanje

S tega vidika drugačna politika, kot da Slovenija vztraja pri izvršitvi arbitražne razsodbe, niti ni mogoča, je zatrdil Logar. "Mislim, da ne bo večjih sprememb v dosedanji politiki do Hrvaške," je dejal. A po drugi strani je dodal, da dosedanji pristopi v odnosih s Hrvaško niso odobrili sadov in bodo potrebni drugačni. Prav tako bi Slovenija pri zavzemanju za vladavino prava morala najprej pomesti pred svojim pragom, je večkrat poudaril.

Poslanci kritizirali Logarjevo SDS

Poslanci Igor Peček, Nik Prebil (oba LMŠ), Matjaž Nemec (SD), Andrej Rajh (SAB), Matej T. Vatovec in Violeta Tomić (oba Levica) so mu sicer zastavili cel kup vprašanj, od odnosov s sosedami, kjer jih je zanimal še prihodnji odnos z Madžarsko, do tega, s katerimi državami namerava kot zunanji minister še posebej krepiti odnose. Prav tako so jih zanimala Logarjeva stališča do glavnih perečih vprašanj v EU in svetu. Vsi pa so bolj ali manj neposredno kritizirali Logarjevo SDS, ki da je doslej vodila vzporedno zunanjo politiko.

Novice Kandidatu za obrambnega ministra Mateju Toninu zelena luč odbora

Logar jim je glede tega odvrnil, da opozicija, v kateri je bila doslej SDS, pač ne vodi zunanje politike države. Cinično pa je pristavil, da ga veseli, ker s tovrstnimi vprašanja prihodnja opozicija očitno napoveduje, da se bo obnašala drugače in da bo Slovenija v času predsedovanja Svetu EU potrebovala enotnost na področju zunanje politike.

Pričakuje pomoč Melanie Trump

Sam je napovedal predvsem okrepitev delovanja znotraj EU. V tem smislu namerava okrepiti pristojni oddelek na ministrstvu, ki je po njegovem mnenju z devetimi diplomati močno podhranjen. EU in Nato je sicer izpostavil kot strateška in ključna cilja delovanja slovenske zunanje politike, saj so jih kot take na referendumih leta 2003 potrdili tudi slovenski volivci.

V tem smislu zato namerava krepiti tudi odnose z ZDA. Pri tem pričakuje tudi pomoč tam živečih Slovencev, v prvi vrsti celo prve dame ZDA Melanie Trump. Sicer pa je razmišljal, da bi bilo dobro odpreti veleposlaništva v Dublinu, Stockholmu in tudi kateri od baltskih držav.

Bo pa za uresničevanje strateških zunanjepolitičnih interesov Slovenije treba okrepiti finančna sredstva ministrstva, se je zavzel. Kljub temu da je v predstavitvi namenil kar nekaj kritik na račun predhodnikov na položaju, ki jih sicer ni imenoval, pa je zavrnil oceno Vatovca, da je MZZ "na zgodovinskem minimumu". Proračun ministrstva se je nekoliko okrepil, vendar bo treba storiti še več za slovensko diplomacijo, da bo lahko učinkovita in uspešna, je napovedal.

V SDS nasprotujejo nezakonitim migracijam, ne pa legalnim

Izzvan je bil tudi glede migracij, pri čemer je predvsem Tomićevi odgovoril, da v SDS nasprotujejo nezakonitim migracijam, ne pa legalnim. Sicer pa je to vprašanje označil za "zelo občutljivo". Hkrati pa je v luči zadnjih dogodkov, ko je Turčija poslala množice proti Evropi, odločno podprl Grčijo in Bolgarijo, "ki branita schengenske meje".

Izrazil je upanje, da bo Evropska komisija uspela ohraniti delovanje schengenskega sistema, ki ga je označil za eno velikih pridobitev. Izognil pa se je odgovoru na vprašanje, kaj bo s prošnjo Hrvaške za vstop v to območje brez sistematičnega nadzora na mejah med državami članicami.

Prav tako je bil zelo medel v odgovorih na vprašanja glede prihodnjih odnosov z Madžarsko. Tomićeva mu je dejala, da se ob povezavah stranke SDS z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom postavlja vprašanje, čigave interese bo branila prihodnja vlada. A Logar se na tovrstna vprašanja ni direktno odzival. Je pa med drugim opozoril Matjaža Nemca, naj bo kot predsednik OZP pozoren, kaj govori, saj da tuji diplomati skrbno vse beležijo.