Andreja Lončar

Ponedeljek,
29. 5. 2017,
18.18

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,93

8

Natisni članek

Natisni članek

civilna zaščita Špela Rot Metoda Dodič Fikfak zdravje na delu Vrhnika onesnaženje požar Kemis

Ponedeljek, 29. 5. 2017, 18.18

7 let, 2 meseca

Po nesreči v Kemisu

Anarhija po požaru v Kemisu: na koga se lahko Vrhničani še zanesejo?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,93

8

Kemis požar Vrhnika | Foto STA

Foto: STA

Zakaj po požaru v sinjegoriškem podjetju za ravnanje z odpadki Kemis ni bilo ene institucije, ki bi prevzela nadzor in usklajevanje aktivnosti drugih (državnih) institucij, pristojnih za sanacijo, meritve okoljskih vplivov ter obveščanje občanov? Zakaj je obveščanje še dva tedna po požaru polovičarsko, počasno, nejasno?

Dva tedna po požaru v podjetju Kemis za ravnanje z odpadki, kjer je zgorelo dobrih 871 ton odpadkov, dobrih 456 ton je bilo nevarnih, kopica vprašanj ostaja neodgovorjenih, priporočila in ukrepi državnih institucij pa vzbujajo dvome med lokalnim prebivalstvom. Na eni strani nam svetujejo, naj otroci ne kopljejo po zemlji, dokler ne bodo znani dokončni rezultati, na drugi zagotavljajo, da je zemlja varna za nove posevke, se hudujejo.

"Potrebujemo pomoč iz tujine"

Eden od prisotnih na petkovem shodu občanov Vrhnike je šefu Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) Jošku Knezu tako postavil naslednje vprašanje:

Ne moremo se znebiti občutka, da nismo kos niti vzorčenju na terenu niti obveščanju. Ko se nam je zgodil žled, smo takoj poklicali na pomoč tujino, Avstrijci so nam pripeljali generatorje, ki jih nismo imeli. V tem primeru pa kar javnost daje institucijam predloge, kaj meriti. Vam konkretno je dala javnost predlog, da izmerite še nivo radiokativnosti v zraku. Pa ste rekli: "V redu, bomo izmerili še to." Občutek imam, da potrebujemo pomoč, ker nimamo jasne strategije, kako ukrepati. Ali ste vzpostavili stik s podobnimi institucijami v tujini? Če ne, zakaj ne?"

Že pred njim je to, da naj se ozrejo onkraj meja naše države, predlagala tudi druga obiskovalka. Ta meni, da pristop državnih institucij, ki čakajo na meritve, da bodo na podlagi teh izrekli potrebne ukrepe, ni pravilen: 

Mislim, da bi pristojni na podlagi izkušenj iz tujine lahko vedeli, da se v takih primerih zavzame najhujše ukrepe, potem pa se jih v primeru, da so meritve ugodne, umika oziroma počasi odpravlja omejitve. Tu pa gremo ravno v nasprotno sner. To mene osebno zelo moti," je dejala. 


Preberite še:

Uradno neškodljiv obrat, v katerem pa je gorel 14 let prepovedani herbicid?


"Sam sem globoko razočaran, menim, da bi morale biti analize narejene hitreje," je v petek priznal šef Arso Joško Knez (na desni ministrica za okolje Irena Majcen). | Foto: STA , "Sam sem globoko razočaran, menim, da bi morale biti analize narejene hitreje," je v petek priznal šef Arso Joško Knez (na desni ministrica za okolje Irena Majcen). Foto: STA , Zavajujoče prve meritve

Pod pritiskom javnosti in pozivih k odgovornosti so predstavniki državnih institucij zdaj začeli valiti krivdo en na drugega, s tem pa razkrili nekaj podrobnosti o (ne)usklajenosti v ravnanju po požaru, ki je sicer ena največjih okoljskih nesreč pri nas. Eno glavnih vprašanj je, zakaj je civilna zaščita dan po požaru umaknila ukrepe za prebvalstvo, čeprav se je pozneje izkazalo, da je onesnaženje prisotno v okolici tovarne.

Kot nam je pojasnil Viktor Razdrh, vodja vrhniške civilne zaščite, so to storili po pridobljenih prvih meritvah, ki niso kazale večjega onesnaženja. Meritve je izvedel Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta Jožef Stefan (IJS), šef Arso Knez pa je bil v petek glede tega precej kritičen. Na srečanju z občani Vrhnike je povedal naslednje:

Mobilna enota, ki je na kraj požara prišla ob sedmih zjutraj dan po požaru, je merila kakovost zraka in voda. Oni imajo hitre merilnike, ki niso tako natančni, lahko pa takoj določijo, kakšne so koncentracije določenih snovi v zraku. V poročilo so tisti dan zapisali, da v zraku niso zaznali nevarnih plinov ter da rezultati osem ur po gašenju kažejo na manjše onesnaženje vode v potoku ob lovilnih pregradah potoka Tojnica.

Mi smo opazili pomanjkljivosti meritev in šli z našo mobilno enoto na teren, a ta lahko meri le delce PM10, drugih analiz pa takoj nismo delali, saj niti nimamo merilnikov za vsa onesnaževala, ki so bila takrat prisotna." 

Omenimo, da odziva pristojnih na IJS nismo uspeli dobiti. Na več telefonskih številk se ni oglasil nihče.

Neodzivni laboratorij

Iz Knezovih besed je tako razumeti, da je - vsaj po njegovem mnenju - izvorna težava v meritvah laboratorija Instituta Jožef Stefan. A tudi nadaljnje ukrepanje Arso je občane razburilo. Zakaj so meritve trajale tako dolgo? Zakaj vzorcev niso jemali v smeri dima?

Knez je glede dolgotrajnosti meritev krivdo zvrnil na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Pojasnil je, da je Arso vzorce vzel v torek in jih poslal v laboratorij. "Osebno sem poklical direktorico in prosil za urgentno obravnavo. A rezultatov ni bilo in ni bilo in ni bilo. Ko so jih le začeli pošiljati, smo jih takoj objavljali, torej po kosih, kar je bilo z vidika hitre obveščenosti v redu, je pa povzročilo nekaj zmede, saj so bile vsak dan nove meritve," je dejal in zaključil: "Sam sem globoko razočaran, menim, da bi morale biti analize narejene hitreje."

Glede vzorčenja je dejal, da so to počeli ob pomoči predstavnika vrhniške civilne zaščite. A občani še zdaj pogovarjajo, da institucije - poleg Arso tudi uprava za varno hrano - niso vzorčile najbolj ogroženih območij, saj se je dim valil drugje. "Vzemite vzorce tam, kjer se je gibal dim po požaru. To pomeni v smeri Zaplane in Betajnove nad Vrhniko," je dejala ena od udeleženk petkovega shoda krajanov na Vrhniki.

Državne institucije vzorcev za merjenje onesnaženja zemlje oziroma tal niso jemale na pravih mestih, opozarjajo občani. Tako Arso kot uprava za varno hrano obljubljata nove meritve. | Foto: Thinkstock Državne institucije vzorcev za merjenje onesnaženja zemlje oziroma tal niso jemale na pravih mestih, opozarjajo občani. Tako Arso kot uprava za varno hrano obljubljata nove meritve. Foto: Thinkstock

Se lahko onesnaženo območje zariše s šestilom?

Vodilni z uprave za varno hrano - vodi jo Janez Posedi (na sliki) - so v petek večkrat poudarili, da jih ni nihče pozval, da izmerijo prisotnost nevarnih snovi v hrani za trg, ki jo sicer nadzirajo. Na podlagi medijskih poročil ter vprašanj javnosti so se sami odločili, da izvedejo meritve, je pojasnil namestnik generalnega direktorja uprave Jernej Drofenik. | Foto: STA , Vodilni z uprave za varno hrano - vodi jo Janez Posedi (na sliki) - so v petek večkrat poudarili, da jih ni nihče pozval, da izmerijo prisotnost nevarnih snovi v hrani za trg, ki jo sicer nadzirajo. Na podlagi medijskih poročil ter vprašanj javnosti so se sami odločili, da izvedejo meritve, je pojasnil namestnik generalnega direktorja uprave Jernej Drofenik. Foto: STA , Uprava za varno hrano je prejšnji teden vzela vzorce na različnih lokacijah. Prva meritev, blizu tovarne Kemis, je pokazala, da je zemlja onesnažena z dioksini, druga, približno 1,6 kilometra stran, pa da ne. Tako je za območje v radiju 1.600 metrov od tovarne Kemis začasno prepovedala pašo in uporabo trave za krmljenje, sena in silaže. Poudarimo, da vseh meritev še nimajo.

Ferdinand Lavrinc, Vrhničan in pridelovalec borovnic v občini Borovnica, sicer ne sega v območje prepovedi, a meni, da je taka pavšalna omejitev nesmiselna. "Vzhodno od Kemisa onesnaženje verjetno ni seglo niti 300 metrov stran, saj je v času požara pihal vzhodnik. Zahodno od Kemisa pa so požar čutili na Zaplani in vse do Cerknega," meni. Na upravi za varno hrano so sicer v petek zagotovili, da bodo še jemali vzorce, tudi na novih lokacijah.

Vprašanje je tudi, zakaj uprava za varno hrano ukrepov ni uvedla za območje, kjer še nima meritev. Rezultatov večine meritev zunaj kroga za prisotnost dioksinov namreč še nimajo. Vprašali smo jih, zakaj najprej ne uvedejo preventivnih ukrepov za celotno vplivno območje požara, nato pa omejitve odpravljajo po meritvah, če bodo te pokazale, da onesnaženja ni.

Lavrinc, ki ima - kot že napisano - dejavnost zunaj zdaj določenega kritičnega območja, sicer pravi, da je sadje za trg tudi sicer podvrženo strogemu nadzoru, ki bi zaznal pristonost morebitnih za človeka nevarnih snovi. "Mi imamo registrirano integrirano pridelavo (naravi prijazen način pridelave, op. a.), zato moramo vsako leto v tem času, pred sezono, pridobiti certifikat. Pri tem presojevalci izmerijo morebitno prisotnost 250 aktivnih snovi v borovnicah," pojasnjuje. Dodaja, da imajo med sezono skoraj vsako leto nenapovedan obisk kmetijske inšpekcije, trgovske verige, katerim oddajajo, občasno obišče zdravstvena inšpekcijja. 

Predstavnica okoljske inšpekcije je opozorila na neaktivnost inšpektorata za varstvo pred naravnimi nesrečami, ki ga vodi Romana Lah.  | Foto: STA , Predstavnica okoljske inšpekcije je opozorila na neaktivnost inšpektorata za varstvo pred naravnimi nesrečami, ki ga vodi Romana Lah. Foto: STA ,

Ravs med inšpekcijami

Kritike letijo tudi na inšpekcijske službe. Tako je Nevenka Žvokelj, namestnica direktorice okoljske inšpekcije, povzročila ogorčenje v dvorani na Vrhniki, ko je priznala, da je okoljska inšpekcija v petih letih sedemkrat nadzirala Kemis, a se samega načrta požarne varnosti ni lotila. Po glasnem negodovanju pristonih je dejala, da so je nadziranje požarne varnosti v pristojnosti inšpektorata za varstvo pred naravnimi nesrečami.

Ob negodovanju občanov je Žvokljeva sicer opozorila na neaktivnost te druge inšpekcije, ki spada pod pristojnost obrambnega ministrstva Andreje Katič (okoljska inšpekcija je del okoljskega ministrstva Irene Majcen):

Zgodil se je požar in požar je nesreča oziroma nenavadni dogodek. Take primere zakonsko ureja zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V okviru ministrstva za obrambo deluje inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer so dolžni najprej izvajati ukrepe, pa jih nismo niti v medijih zasledili," je dejala in na koncu dodala: "Lahko si na spletnih straneh ogledate, kako opravljajo svojo nalogo in koliko inšpekcijskih pregledov so opravili na napravah, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki."

Jakin: Občina v takih primerih ne zmore sama

V primeru Kemisa se je torej izkazalo, da Slovenija nima krovne institucije, ki bi usklajevala delo institucij, ki izvajajo meritve, ter inšpekcijske službe - in seveda o vsem obveščala javnost. Kritike v zvezi z obveščanjem so v zadnjem tednu letele tudi na občino in civilno zaščito, ki je sicer ob izrednih dogodkih pristojna za obveščanje javnosti.

Kot nam je pojasnil Razdrh z vrhniške civilne zaščite, je naloga štaba gašenje požara, po tem pa obveščanje občanov in pomoč institucijam pri ugotavljanju posledic. "Obveščanje poteka na podlagi informacij državnih institucij, ki pa morajo biti točne in jasne," nam je dejal. 

Na vprašanje, ali so take informacije dobili, vrhniški župan Stojan Jakin odgovarja, da ne. "Glavna težava je pomanjkanje koordinacije med štirimi ministrstvi, kmetijskim, okoljskim, obrambnim in zdravstvenim. Ko sem klical na upravo za varno hrano, na primer niso vedeli, kdo je vzel vzorce," nam je dejal Jakin, ki meni, da je problem zakonodaja (ta je v pristojnosti obrambnega ministrstva Andreje Katič), ki v takih primerih reševanje prepušča občini.

Kaj je in kaj bi lahko bilo v požarnem načrtu?

"Odgovornost za varno ravnanje, spoštovanje predpisov in zagotovitev hitrega in učinkovitega ukrepanja je na lastniku ali upravljavcu objekta ter na občini, naloga države pa, da sprejema ustrezne predpise in nadzira njihovo izvajanje," o ravnanju po požaru v Kemisu in pristojnostih državnega štaba civilne zaščite pravijo na Upravi za zaščito in reševanje | Foto: Planet TV "Odgovornost za varno ravnanje, spoštovanje predpisov in zagotovitev hitrega in učinkovitega ukrepanja je na lastniku ali upravljavcu objekta ter na občini, naloga države pa, da sprejema ustrezne predpise in nadzira njihovo izvajanje," o ravnanju po požaru v Kemisu in pristojnostih državnega štaba civilne zaščite pravijo na Upravi za zaščito in reševanje Foto: Planet TV Na upravi za zaščito in reševanje pravijo, da ravnanj državnih institucij in obveščanja lokalnega prebivalstva po požaru ne morejo komentirati, češ da bo to predmet analize ravnanja po nesreči (ta bo predstavljena prihodnji torek).

Dodajajo pa, da sta v konkretnem primeru regijski in državni štab zagotovila vsa sredstva in opremo, ki sta jih zahtevala občina in vodja intervencije.

Pri tem opozarjajo, da je moral Kemis, ki ni veljal za tvegan obrat, ob začetku dejavnosti v Sinji Gorici:

1. oceniti možne posledice nesreče, saj ima podjetje podatke o tem, kaj skladišči, v kakšnih količinah in kje so nevarnosti,

2. izdelati oceno ogroženosti in svoj načrt zaščite in reševanja ter

3. podatke posredovati občini, ki je morala tudi sama izdelati ocene ogroženosti in občinski načrt zaščite in reševanja.

Občina in podjetje sta si tako, kot pravijo na upravi za zaščito in reševanje, morala izmenjati podatke o potencialnih nevarnostih in uskladiti odziv nanjo. "V primeru, če bi v občini ugotovili, da morajo zaradi obvladovanja nesreče v Kemisu zagotavljati dodatne sile in sredstva (na primer več operativnih gasilcev ali posebna zaščitna sredstva), bi lahko občina od Kemisa zahtevala, da ta dodatna sredstva tudi sofinancira," pravijo in dodajajo, da bi morala podjetje in občina v načrtih zaščite in reševanja opredeliti tudi, ali nesrečo lahko obvladujejo sami oziroma bodo potrebovali pomoč regije ali države. 

Ali in kaj so na vrhniški občini zapisali v dokumentacijo, ni znano. Omenimo, da smo v petek na občino poslali prošnjo, da nam posredujejo požarni načrt Kemisa, a ga do danes nismo prejeli.  Na državni upravi za zaščito in reševanje sicer dodajajo, da sta v konkretnem primeru regijski in državni štab zagotovila vsa sredstva in opremo, ki sta jih zahtevala občina in vodja intervencije.