ceste
Sobota, 21. 12. 2019, 11.42
4 leta, 4 mesece
Ali smo v Sloveniji dobri vozniki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,37
37
Generacije mlajših voznikov vse redkeje povzročijo hude prometne nesreče. Na drugi strani pa so starejši vozniki v njih vse pogosteje vpleteni. Vozniška kultura se sicer izboljšuje, a Slovenci imajo še vedno težave, saj zelo težko priznajo, da so na cesti naredili napako.
Na slovenskih cestah je letos življenje do zdaj izgubilo sto ljudi, v celotnem lanskem letu pa 92. Čeprav bomo letos presegli lanske številke, pa še ne moremo govoriti o trendu.
Število žrtev prometnih nesreč upada
V zadnjih dvajsetih letih je sicer število žrtev na slovenskih cestah precej upadlo. Še leta 2001 je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 278 ljudi, zadnja leta pa je ta številka padla pod sto. A ker je pomembno vsako življenje, ki ugasne na cesti, je cilj seveda nič smrtnih žrtev.
Slovenija pod evropskim povprečjem
Na področju prometne varnosti smo v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji dosegli bistven napredek, pojasnjuje Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS).
Klik na fotografijo vas bo pripeljal na evropsko analizo.
Tudi glede na povprečje EU (podatki so dostopni za leto 2018) je v Sloveniji zaznan pozitiven trend. Leta 2018 je pri nas v prometnih nesrečah umrlo 44 ljudi na milijon prebivalcev, povprečje EU pa je bilo 49 umrlih na milijon prebivalcev.
Največ žrtev v evropskih državah umre na romunskih in bolgarskih cestah, najmanj pa v Veliki Britaniji in na Danskem. Podrobnejše podatke o evropskih državah si lahko ogledate s klikom na grafiko.
Največ žrtev še vedno zaradi neprilagojene hitrosti
Najpogostejša vzroka za hujše prometne nesreče še vedno ostajata neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje, pojasnjuje policija. Kot sekundarni dejavnik pa se v desetini prometnih nesreč še vedno pojavljajo alkohol in preostale psihoaktivne snovi.
Analiza: mladi povzročijo vse manj hudih prometnih nesreč
Pri tem pa na AMZS izpostavljajo, da sistematično delo oziroma izobraževanje daje rezultate pri mladih, ki sicer zaradi manj vozniških izkušenj spadajo med eno bolj ranljivih skupin. Podatki kažejo, da se prometne nesreče, zlasti tiste z najhujšim izidom, v starostni skupini od 18. do 24. leta zmanjšujejo.
Analiza prometnih nesreč po kriteriju vozniki osebnih avtomobilov kot povzročitelji prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci v letih od 2001 do 2018 po starostnih skupinah pa nazorno prikaže pozitiven trend za generacije mlajših voznikov, saj število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi upada, žal pa se povečuje v drugih starostnih skupinah.
Analiza prometnih nesreč po kriteriju vozniki osebnih avtomobilov kot povzročitelji prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci v letih od 2001 do 2018 po starostnih skupinah.
Čemu lahko pripišemo izboljšanje prometne varnosti med mladimi vozniki? Kot pravi Kostanjšek, na AMZS ocenjujejo, da je to vsekakor mogoče pripisati načrtnemu delu z mladimi, tudi prek programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in z najrazličnejšimi ozaveščevalnimi kampanjami.
"Druge zelo težko pohvalimo, še težje pa priznamo svojo napako"
Kakšni vozniki smo v Sloveniji? Pred leti so v AMZS opravili raziskavo o kulturi vožnje na slovenskih cestah. "Ključna ugotovitev te raziskave je, da smo slovenski vozniki in voznice premalo samokritični in da na drugih voznikih oziroma udeležencih v prometu vidimo zgolj napake. Druge torej zelo težko pohvalimo, še težje pa priznamo svojo napako," pojasnjuje Kostanjšek.
Kljub vsemu pa na AMZS ocenjujejo, da se prometna kultura v Sloveniji v zadnjih letih vendarle izboljšuje. Mnogi vozniki se že zavedajo, da prometna varnost ni nekaj samoumevnega, prav tako ni samoumevno naše vozniško znanje. "Spreminjajo se namreč prometni predpisi, infrastruktura, tehnologija pri avtomobilih je izjemno napredovala … Da smo varni vozniki, je nujno vseživljenjsko učenje oziroma treniranje vožnje. Tako se seznanimo tudi z novostmi."
Na raven prometne varnosti vplivajo trije dejavniki: infrastruktura, vozilo in udeleženci v prometu (t. i. trikotnik prometne varnosti), in pri vseh treh imamo v Sloveniji še možnosti za napredek.
Prekrškarji se kaznim ne smejo izogniti
Poleg tega pa k prometni varnosti prispeva tudi spoštovanje prometnih predpisov, dodajajo na AMZS. Sami si sicer ne želijo "policijske države in nerazumnega sankcioniranja, treba pa se je zavedati, da je tudi nadzor (in sankcioniranje) pomemben dejavnik zagotavljanja večje prometne varnosti in zmanjševanja števila prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšim in najbolj tragičnim izidom".
Bolj kot na razmišljanje o dvigovanju glob za prekrške pa bi se morali osredotočiti na povečanje verjetnosti, da bo prekrškar sploh "ujet" pri dejanju (ta verjetnost je zdaj zelo nizka zaradi kritične kadrovske in delno tudi materialne podhranjenosti policije) in na zmanjšanju izogibanju plačila globe, še dodajajo.
Policija sicer v decembru izvaja nacionalno akcijo alkohol, v januarju pa bodo izvedli akcijo za zmanjšanje uporabe mobilnih telefonov med vožnjo.
Na AMZS navajajo priporočila oziroma pomanjkljivosti, z odpravo katerih bi se prometna kultura v Sloveniji še izboljšala. To so:
- neustrezna varnostna razdalja;
- nezavedanje hitrosti;
- izsiljevanje prednosti;
- slalomiranje oziroma menjave prometnih pasov v prometnih konicah (in tudi na splošno);
- sekanje ovinkov v križiščih in na odprti cesti;
- uporaba mobilnih telefonov, pri čemer ne izpostavljamo le nevarnosti uporabe mobilnika med vožnjo (pogovor, pošiljanje sporočil, snemanje, brskanje po spletu in družbenih omrežjih …), temveč tudi tovrstno početje v kolonah in pred semaforji, s čimer vozniki prepozno opazijo, da bi že lahko speljali, na ta način pa zmanjšujejo pretočnost;
- prostor v kolonah pred semaforji (pred semaforji vozniki med vozili pustijo preveč prostora, s tem zmanjšujejo pretočnost, zadaj pa se ustvarja kolona);
- prostor v kolonah ob zastojih (premalo prostora: ne omogoča formiranje reševalnega pasu);
- (ne)odstopanje prednosti pešcem.
Prometno kulturo bi lahko izboljšali tudi z gestami, kot je zahvala pri dobrem delu drugega udeleženca, in z načinom, kako se odzovemo na napako drugih oziroma drugega udeleženca v prometu.
37