Ponedeljek, 9. 10. 2017, 16.31
7 let
Ali bi 37 tisoč mladoletnikov poživilo dogajanje na voliščih? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
2
Mlade je tradicionalno precej težje privabiti na volišča kot starejše. Ustanovitelj in direktor agencije Valicon Andraž Zorko pa dvomi, da bi z obujeno pobudo za znižanje starostne meje za podelitev volilne pravice z 18 na 16 let, s čimer bi pridobili okrog 37 tisoč volivcev, to lahko spremenili.
Slovenec pri 16 letih plačuje davke (na primer od prihodkov iz študentskega dela) in je kazensko odgovoren, z dovoljenjem centra za socialno delo (CSD) in staršev se lahko tudi poroči. Ne more pa na primer služiti prostovoljnega vojaškega roka in - vsaj za zdaj - voliti.
Pred predsedniškimi volitvami je kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič obudila predlog, da bi letvico za pridobitev volilne pravice prestavili z 18. na 16. leto. S spremembo ustave želi mlade spodbuditi k aktivnemu državljanstvu, je dejala Brenčičeva in prizadevanja za to spremembo postavila za svojo osrednjo nalogo, če bo izvoljena. Več o tem, kdo in kako lahko spremeni ustavo, v spodnjem okvirju.
Ko smo mlade na ulici vprašali, ali jih volitve in ostali elementi aktivnega državljanstva pritegnejo, smo dobili deljene odgovore. "Moraš sodelovati pri stvareh, ki se tičejo države," nam je dejal eden od mimoidočih, medtem ko je drugi odvrnil le: "To ni za nas."
Koga bi volili mladi?
Kot kaže raziskava Valicona, je med mladimi nadpovprečno priljubljen trenutni predsednik Borut Pahor, ki za svojo promocijo spretno uporablja družbena omrežja.
Kot kaže raziskava Valicona, bi na prihajajočih predsedniških volitvah večje število mladih volivcev sicer bolj kot Brenčičevi, ki obuja predlog znižanja starostne meje, koristilo Borutu Pahorju in Angelci Likovič.
Dva tedna pred predsedniškimi volitvami imajo po navedbah Zorka glede na podporo med vsemi volivci med mladimi, starimi od 18 do 34 let, nadpovprečno podporo:
- Borut Pahor (46,4 odstotka glede na 41,4 odstotka med vsemi volivci),
- Angelca Likovič (3,5 odstotka glede na 2,3 odstotka) in
- Suzana Lara Krause (1,3 odstotka glede na 0,9 odstotka).
Pravica, ki je ne jemljemo kot dolžnost
Predlog za ustavno spremembo, ki bi Slovencem že s 16 leti podelila volilno pravico, bi lahko SMC, katere kandidatka je Maja Makovec Brenčič, vložila sama. Pogoj so namreč podpisi 20 poslancev, kolikor jih SMC ima.
Predlagana ustavna sprememba bi pomenila, da bi se volilna baza, ki danes zajema okrog 1,7 milijona upravičencev, razširila za nekaj deset tisoč volivcev. Prvega januarja letos je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji skupno 37 tisoč državljanov, starih 16 in 17 let.
Bi lahko mlade možnost sodelovanja na volitvah spodbudila k aktivnemu državljanstvu in ali bi to lahko povečalo volilno udeležbo?
Po mnenju predsednika Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tina Kampla pravica do udeležbe na volitvah pri nižji starosti povečuje možnost, da se bo mladina na tem področju udejstvovala tudi kasneje. Kampl poudarja, da mora država obenem sprejeti tudi ukrepe za spodbujanje aktivnega državljanstva.
Mladih ni na volišče
"Mladi z neudeležbo dobesedno prepuščajo svoje glasove in odločanje najstarejšim," na podlagi raziskav agencije Valicon ugotavlja njen ustanovitelj Andraž Zorko.
Ustanovitelj in direktor agencije Valicon Andraž Zorko pa meni, da ukrep ne bi aktiviral mladih, saj ne odpravlja vzrokov. "Mladi očitno v volitvah ne vidijo instrumenta za vplivanje na okolje, v katerem živijo, njihovi starši pa jim pri tem tudi ne predstavljajo zgleda. Lahko bi rekli, da ni tovrstne tradicije, družbene okoliščine - na primer visoka stopnja nezaupanja v politični sistem in nasploh institucije - pa očitno tudi ne delujejo stimulativno," razlaga.
Trend padajoče volilne udeležbe - pri mladih in nasploh - je po Zorkovih besedah sicer skupna točka novih demokracij. Veliko bolj je namreč prisoten v državah nekdanjega vzhodnega bloka kot v zahodnih državah, ki imajo mnogo daljšo tradicijo demokratičnih volitev, pravi.
Številke o volilni udeležbi mladih so še precej bolj klavrne kot splošna slika udeležbe. Kot pravi Zorko, je njihova raziskava Politikon na državnozborskih volitvah leta 2014, izvedena na vzorcu okrog 5.700 vprašanih, pokazala, da je udeležba najnižja prav med najmlajšimi volivci.
"Udeležba med mladimi, starimi od 18 do 34 let, je bila v povprečju 41,4 odstotka. To je za dobro petino manj od povprečja vseh volivcev in skoraj za polovico manj od starostne skupine od 60 do 74 let, kjer je bila udeležba 76,6 odstotka," pravi sogovornik in dodaja: "Rezultati raziskave kažejo, da mladi z neudeležbo dobesedno prepuščajo svoje glasove in odločanje najstarejšim."
Avstrijska mladina ni ostala doma
Eden glavnih očitkov nasprotnikov znižanja je, da mlajših od 18 let politično udejstvovanje ne pritegne. To teorijo sicer izpodbija avstrijski primer. Severni sosedje letos praznujejo desetletnico, odkar so se odločili za znižanje starosti na 16 let.
Študija, ki je bila leta 2012 objavljena v strokovnem časopisu Journal of Elections, Public Opinion and Parties, je pokazala, da je bila udeležba 16- in 17-letnikov na volitvah višja kot v starostni skupini od 18 do 20 let ter skorajda enaka povprečni volilni udeležbi.
Pri tem poudarimo, da je zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov študija vključevala le majhen vzorec, in sicer so analizirali rezultate regionalnih volitev leta 2010 na Dunaju in leta 2012 v manjšem mestu Krems. Poleg tega avtorji poudarjajo, da je Avstrija v okviru volilne reforme sprejela tudi ukrepe za ozaveščanje o pomenu volitev in krepitev državljanske vzgoje v šolah.
Predsednik MSS Tin Kampl v zgornjem videu kot pozitiven zgled izpostavlja tudi primera Škotske in Norveške.
Video: Novinar Marko Gregorc/PlanetTV
Ozaveščanje in zaupanje v politiko
Zorko meni, da tudi pri nas noben posamezni ukrep ne bo pomagal, po njegovem mnenju lahko udeležbo in aktivacijo volivcev prinese le dolgoročen proces ozaveščanja in sprememb v družbenem okolju nasploh.
"Kot mnogokje se tudi tu začne pri glavi, torej pri aktualnih predstavnikih političnega sistema. Ko bo tem uspelo zgraditi zaupanje, se lahko spremenijo tudi okoliščine, zaradi katerih volilna udeležba nasploh upada."
Kdo lahko uresniči ideje Brenčičeve?
Vladajoča SMC, katere kandidatka je Brenčičeva, bi lahko predlog za znižanje starosti za volilno pravico sama poslala v parlament. Za ustavne spremembe namreč zadostujejo podpisi 20 poslancev, kolikor jim SMC ima. Vprašanje, ali bodo to storili, smo naslovili na poslansko skupino, kjer pa so nam odgovore obljubili jutri.
Predlog ustavnih sprememb lahko vloži vlada, katere članica je tudi Brenčičeva, vodi pa jo njen strankarski šef Miro Cerar.
Če bi vlada ali poslanci poslali predlog v državni zbor, bi ta najprej odločal, ali začeti postopek spreminjanja ustave, za kar je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. Za samo spremembo bi morali nato glasovati dve tretjini vseh poslancev (torej 60). Omenimo, da ima SMC 35 poslancev.
Ali bi SMC zbrala potrebno število glasov, za zdaj ni znano, je pa dejstvo, da predlog Brenčičeve ni novost in da ga je v preteklosti veliko politikov že podprlo. V začetku leta je spremembo 43. člena ustave in premik starosti z 18 na 16 let predlagal nepovezani poslanec Andrej Čuš. Že pred tem so predlog v izjavah za javnost podpirale tudi nekatere stranke, na primer Stranka mladih Slovenije in DeSUS.
2