Špela, medicinska sestra s Floride: Ameriške sanje so uresničljive, ampak ...

Špela Dillard je 30-letnica, ki že skoraj sedem let živi in dela v okolici Orlanda na Floridi. Zakaj se je preselila v tujino? "Leta 2007 sem si čisto po naključju začela dopisovati z mojim zdaj že možem Davidom. David je Američan in na začetku si niti približno nisem mislila, da se bom odselila tako daleč stran od doma."

Pa se je po treh letih, številnih obiskih na Floridi in vsakodnevnih pogovorih po Skypu odločila in pri United States Citizenship and Immigration Services (USCIS) vložila vlogo za vizum K1 Fiancee, ki bi ji po poroki omogočil pridobitev zelene karte in vseh dovoljenj za delo in življenje v ZDA. 

Hiša, v kateri živi Špela z možem Davidom.

Po šestih mesecih selitev v ZDA 

Špela pravi, da je postopek trajal dobrih šest mesecev, kar ji je ustrezalo, saj je bila takrat še študentka zdravstvene fakultete v Ljubljani. Pomembno je bilo, da je pred odhodom v tujino diplomirala, in izšlo se je po načrtih: vizum so ji odobrili junija, 15. julija je diplomirala, 22. julija pa odletela v ZDA, kot pravi, novim dogodivščinam naproti. 

Sicer pa je bil proces selitve v ZDA in pridobitve vse potrebne papirologije časovno dolg in precejšen finančni zalogaj. Vse je namreč morala začeti od začetka: spet je morala opravljati vozniški izpit, odpreti bančni račun, pridobiti novo telefonsko številko, treba se je bilo navaditi na novo okolje, kulturo, običaje ... 

Vsako leto Špelo obiščejo starši. Tri tedne preživijo skupaj in raziskujejo okolico.

Pred selitvijo so mi številni rekli, da ne bom dolgo zdržala, da me bo domotožje pripeljalo nazaj. Vsako poletje me za tri tedne obiščejo starši in to je naš čas, ko skupaj raziskujemo Florido. Po pravici povedano, domotožja nisem imela nikoli. Čeprav pogrešam Slovenijo in starše ter se zato vračam vsako leto za dva tedna, si ne predstavljam, da bi se preselila nazaj in živela v Sloveniji. Na Floridi sem si z možem ustvarila udobno življenje. Februarja lani sva kupila najin prvi skupni dom, po samo petih letih, odkar sem začela delati. Živiva v lepem in varnem mestecu Lake Mary. Dvomim, da bi si to lahko privoščila v Sloveniji.

Dela trikrat na teden po 12 ur  

Na Floridi je Špela zaposlena kot registered nurse (RN) oziroma diplomirana medicinska sestra. V tamkajšnjih bolnišnicah se dela po 12 ur na dan ali na noč, tri dni na teden. Polni delovni čas je torej 36 ur na teden, vendar je priložnosti za opravljanje nadur vedno dovolj. 

Polnih pet let je Špela delala ponoči, kot pravi, predvsem zaradi finančnih razlogov, saj je nočno delo plačano bolje kot dnevno, kar je pripomoglo k nakupu hiše in novega avtomobila. "V zadnjem letu sem začela čutiti vplive nočnega dela na moje telo in se odločila, da je čas, da začnem delati kot normalni ljudje – podnevi," pove Špela. 

Pet let je Špela delala v Florida Hospital, slabih 10 milj (16 kilometrov) od doma, decembra lani pa se je zaposlila v popolnoma novi bolnišnici Oviedo Medical Center. 

"Čeprav je vročina včasih zelo utrujajoča, obožujem sončne dni in teh je tukaj res veliko," pove Špela.

Medicinske sestre imajo več odgovornosti kot v Sloveniji 

Špela poudari, da se je ob prihodu v ZDA morala navaditi na ameriške bolnišnice in na njihove standarde. Kot največji izziv pa navaja spoznanje, da imajo medicinske sestre v ZDA mnogo večje kompetence in odgovornosti kot v Sloveniji. 

Razgled s svetilnika Ponce de Leon "Njihovo šolanje je veliko bolj osredotočeno na klinično prakso in kritično razmišljanje, kot je šolanje v Sloveniji. Tu sem čutila pomanjkanje znanja. Potrebovala sem precej samoiniciative in motivacije za učenje, da sem prišla na njihovo raven," še dodaja. 

Za pridobitev licence za delo medicinske sestre v ZDA je morala opraviti test iz angleščine (TOEFL), kar je opravila že v Ljubljani. Opraviti  je morala tudi test National Council Licensure Examination (NCLEX), ki ga morajo opraviti vse medicinske sestre po končanem šolanju, ne glede na to, ali je izobrazba pridobljena v ZDA ali ne. To je licenca, ki jo morajo pridobiti, da se lahko zaposlijo v zdravstvu. "Za ta izpit sem študirala šest tednov po osem do deset ur na dan, sedem dni na teden," pravi Špela in dodaja, da ji k sreči vsaj angleščina ni nikoli povzročala težav. 

Šolanja še ni končala 

Z izobrazbo, pridobljeno v Sloveniji, so Špeli priznali Associate’s Degree in Nursing, ki v ZDA zahteva le dve leti šolanja. Ker se v ZDA pričakuje, da bo v prihodnjih desetih letih treba imeti štiriletno izobrazbo za delo v bolnišnici, se je Špela aprila 2015 vpisala v program Grand Canyon University in julija 2016 diplomirala, tako pa ima zdaj priznano štiriletno univerzitetno izobrazbo. 

"Razmišljam o nadaljevanju študija na magistrski ravni, a tukaj študij ni poceni, kaj šele zastonj. Za opravljeno šolanje imam še 18 tisoč dolarjev dolga (dobrih 17 tisoč evrov), magistrski študij bi me stal vsaj še enkrat toliko," pove Špela. 

V prostem času, ko mož dela, se ukvarjam s kužkom Hersheyjem. Velikokrat ga peljem v park za pse, kjer najbolj pokuri odvečno energijo. Enkrat na leto gremo s prijateljicami na "girls trip". Do zdaj smo bile že v New Yorku, Koloradu in na Bahamih. Novembra sem zaprosila za ameriško državljanstvo, tako da se zdaj pripravljam za test iz ameriške zgodovine, ki ga je treba opraviti za pridobitev državljanstva. 

Špela s kužkom Hersheyjem

O navadah ... 
Najbolj izstopata dan neodvisnosti (independence day – july 4th), takrat se prijatelji in družine zberejo, peče se na žaru, predvsem stejke (naše "ameriške" zrezke), hamburgerje in hotdoge. Veliko se dogaja: prirejajo koncerte na prostem in ognjemete. 

Izstopa tudi tako imenovani thanksgiving, zahvalni dan, ki se praznuje vsak četrti četrtek v novembru. To je družinski praznik. Tudi če se sorodniki sicer ne vidijo vse leto, se vsi zberejo na ta dan. Na jedilniku so obvezni pečen ali ocvrt puran, priloge, kot so pire krompir, koruza in kakšna druga zelenjava, za sladico pa pita iz sladkega krompirja (sweet potato pie) in pa bučna pita (pumpkin pie). 

O ljudeh ... 
Ljudje na Floridi so zelo prijazni in ustrežljivi, kar je na splošno značilno za južni predel ZDA. Potrošnik ima vedno prav! Ustreza mi tudi življenjski slog, saj je povsod treba iti z avtom in parkiranje nikoli ni težava. Vse je zelo dostopno in prikladno. Všeč mi je raznolikost ljudi, kultur in različnih kulinarik.

Življenje na Floridi in v Sloveniji se razlikuje tudi v tem, da tukaj javnega prometa skoraj ni oziroma je na voljo bolj v slabših predelih mest. 

O preživljanju prostega časa ... 
V prostem času se veliko družin odpelje na morje. Vsaj tukaj, kjer živim jaz, je plaža, na primer Daytona Beach, oddaljena le 45 minut vožnje. Redko se vidi ljudi na kolesih ali na sprehodih, saj je večino leta res vroče in vlažno, s temperaturami okoli 35 stopinj, včasih tudi več. Veliko ljudi se zadržuje ob bazenih, veliko hiš ima svoj bazen, stanovanjska naselja pa imajo ponavadi tudi bazen, ki je na voljo tamkajšnjim stanovalcem.

Veliko družin ima tudi letno karto za Disney World, veliko ljudi se zadržuje v nakupovalnih središčih, saj je tam prijetno hladno, zadržujejo pa se tudi v restavracijah in lokalih. 

O tem, kaj pogreša ... 
Na Floridi pogrešam letne čase. Tukaj je 10 mesecev vroče, pozimi se malo ohladi, a ne veliko. Vlaga je ubijalska! Včasih pogrešam hribe, tukaj na Floridi je vse ravno. Ni se priporočljivo zadrževati ob jezerih zaradi strupenih kač in aligatorjev, imamo tudi strupene pajke, črne medvede ... Čeprav je na voljo veliko gozdnih sprehajalnih poti, se tam nikoli ne sprehajam. Plaže ob Atlantiku in Mehiškem zalivu so res lepe, z mivko, a je med plavanjem v morju treba paziti na morske pse. New Smyrna Beach, kamor gremo najpogosteje, vodi po številu ugrizov morskih psov.

Zdravstvo v ZDA in zdravstvo v Sloveniji 

Špela meni, da se zdravstvo v ZDA precej razlikuje od zdravstva v Sloveniji. "Res je, da imamo najnovejšo tehnologijo in da čakalnih vrst za posege skoraj ni, a tukaj je vse plačljivo. Tudi če imaš zdravstveno zavarovanje, ni nič zastonj," pojasni. 

Primer: Špeli v službi mesečno od plače trgajo zdravstveno zavarovanje, tako ji ostane strošek za zdravstveno zavarovanje približno 40 dolarjev na mesec (slabih 38 evrov), medtem ko njen mož, ki je zaposlen v podjetju, kjer si mora zavarovanje plačevati sam, za to odšteje skoraj 400 dolarjev na mesec (slabih 380 evrov). 

"Po zdravstveni reformi, ki jo je uvedel nekdanji predsednik Obama, morajo vsi, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, na koncu leta plačati kazen, ki znaša določen odstotek letnega zaslužka," še pojasnjuje Špela in navede primer: "Decembra sem v laboratoriju dala kri in prejšnji teden sem dobila na dom račun. Brez zavarovanja bi me odvzem krvi stal 500 dolarjev (dobrih 470 evrov), a z zavarovanjem sem ostala dolžna le 25 dolarjev (slabih 24 evrov)."

Poudari še, da je treba doplačati tudi za zdravila na recept: "Ker delam v bolnišnici, vsak dan vidim, kako veliko bolnikov zelo težko slediti navodilom zdravnika in upošteva njegove nasvete, saj si preprosto ne morejo privoščiti določenih zdravil in testiranj. Tako so pogosto znova hospitalizirani kmalu po odpustu iz bolnišnice."

Prosti čas izkoristi za sprehode, izlete, raziskovanje ...

Na Floridi ne živi prav veliko Slovencev, tako da so vse moje prijateljice Američanke. Ko sem se preselila v Ameriko, me je skrbelo, kako si bom našla prijatelje, saj sem bila bolj zadržana. A življenje in delo tukaj sta me  naučila veliko pomembnih lekcij, postala sem bolj samozavestna in zgovorna, tako da nisem imela nobenih težav s spoznavanjem novih ljudi. Imam krog treh res dobrih prijateljic, na katere se lahko vedno zanesem, to mi je dovolj.

Pa nasvet za tiste, ki si morda želijo v tujino?

Špela pravi: "Začetki so najtežji, treba se je navaditi na novo kulturo in navade, nov jezik, a s trdim delom in motivacijo je vse mogoče. Če si nečesa res želite, to lahko tudi dosežete, a podarjeno vam ne bo nič. Ameriške sanje lahko to postanejo le, če za njih žrtvujete čas, denar in živce. Ko pogledam nazaj, na zadnjih sedem let življenja v tujini, sem dosegla veliko, ni mi žal za ves denar in živce za ta velik korak."