Sobota,
25. 5. 2019,
12.08

Osveženo pred

5 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,59

3

Natisni članek

Natisni članek

Slovenci v tujini Italija Ferrari

Sobota, 25. 5. 2019, 12.08

5 let, 6 mesecev

Primož iz Modene, ki dela v ekipi Ferrari F1

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,59

3

Primož Keržič | Foto Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Pred tremi leti je Primož dobil ponudbo, za katero pravi, da je ni mogel zavrniti. Ponudbo, ki je združevala ljubezen do motošporta in izziv za inženirja.

Primož Keržič sicer prihaja iz Vodic pri Ljubljani, trenutno pa živi in dela kot strojni inženir v Modeni v Italiji. Naš tokratni sogovornik namreč opravlja zanimivo delo, v zadnjih treh letih, odkar živi v Italiji, dela kot strojni inženir v ekipi Ferrari F1.

Primož Keržič | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv V tujini že dlje časa

Pred osmimi leti se je Primož odločil, da gre v tujino. Njegova zgodba se je začela s študentsko izmenjavo na Tehnični univerzi v Münchnu (TUM), kamor se je odpravil v petem letniku strojne fakultete, ki jo je obiskoval v Ljubljani. Na izmenjavo se je odpravil prek Likarjevega štipendijskega sklada, tam pa je opravil tudi diplomsko nalogo.

"Pri diplomski nalogi sem se srečal z zame povsem novim inženirskim področjem, simulacijami," dodaja Primož in pojasni, da je diplomska naloga potekala v sodelovanju z MAN Trucks in Katedro za motorje z notranjim zgorevanjem na TUM-u. Je bila pa njegova diplomska naloga del večjega projekta, ki ga je vodil njegov mentor. Njegov del je obsegal razvoj matematičnega modela in simulacije inovativnega sistema za izboljšanje izkoristka motorjev tovornih vozil. 

Primož še pove, da je v šestih mesecih dobil veliko praktičnih izkušenj na področju avtomobilske industrije, dela v timu in samostojnega dela.

Diploma – pot do prve zaposlitve

Ob diplomi so se Primožu odprle poti, saj je prek mentorja prišel v stik s podjetjem Modelon, ki je bilo že takrat eno vodilnih tako v Evropi kot po svetu na področju simulacijskih rešitev.

V obdobju, ko je živel v Münchnu, je delal pri projektu prve generacije električnih vozil podjetja BMW, in sicer i3, i8 in druge hibridne serije. Primož je bil namreč del razvojnega oddelka, ki je bil pristojen za dimenzioniranje električnih pogonov za vozila prihodnosti brez fosilnih goriv, njegova glavna naloga pa je bila razvoj simulacijskih modelov in izvedba simulacij.

"V sodobnem inženirstvu so simulacije ključni del razvojnega procesa, saj nam omogočajo hitrejšo in cenejšo pot do končnega produkta. Če podam primer, s pomočjo simulacijskih programov smo ugotavljali, kakšna bo razlika v dometu električnega avta v mrzlih zimskih temperaturah v primerjavi s poletnimi, ali pa, kako način vožnje vpliva na staranje baterije," pojasnjuje Primož.

Primož Keržič | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Iz Nemčije v Italijo …

Ko Primož opisuje svoje delo, pravi, da je bilo zelo raznoliko, zahtevalo pa je tudi veliko učenja in ekipnega dela. Na to obdobje ga tako veže veliko lepih spominov, saj je v tem času napredoval predvsem poklicno, ustvaril pa si je tudi mrežo prijateljev, s katerimi je še vedno redno v stikih.

Leta 2015 pa je iz Italije prišla, če uporabim citat iz Botra: 'Ponudba, ki je ne moreš zavrniti.' Ponudili so mi namreč položaj razvojnega inženirja v ekipi Ferrari F1.

Nadalje Primož pojasni, da je Ferrari lociran v Maranellu, ki je del doline motorjev, kot temu pravijo Italijani. Razlog je v tem, da je v radiju 100 kilometrov okoli Maranella avtomobilska industrija izjemno močno zastopana s podjetji, kot so Ferrari, Lamborghini, Ducati, Maserati, Pagani, Dallara ...

Primož živi v Modeni, ki je znana kot rojstni kraj Enza Ferrarija in trenutno najboljše restavracije na svetu, Osteria Francescana. Mesto je od njegove službe oddaljeno kake pol ure vožnje, je pa v primerjavi z Maranellom precej bolj živahno ob večerih.

Primož Keržič | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Zaradi izkušenj priložnost za sanjsko službo

"Razlog, da sem dobil priložnost pri najuspešnejšem timu v zgodovini Formule 1, so bile moje izkušnje na področju simulacij. Lahko rečem, da sem tudi zdaj del simulacijskega sveta, vendar se je domena simulacij razširila z električnih pogonov, ki sem se jim posvečal v prejšnji službi, na razumevanje vozila kot celote," pojasni Primož.

Zanimive so spremembe, saj v zadnjih nekaj letih velja, da je v veljavi stroga omejitev testiranj na dirkališčih. V preteklosti se je vsak nov koncept ali nastavitev dirkalnika testirala z voznikom na progi, zdaj pa to ni več mogoče, ker je testiranje možno le nekaj dni na leto.

Prvi test pred začetkom nove sezone je namreč le nekaj tednov pred prvo dirko, zato mora na papirju vse popolno ustrezati, preden gre avto na progo. Posledično pa imajo simulacije eno izmed ključnih vlog v celotnem razvoju.

Vsak dan je nov izziv

Odločitev, da se preseli v Italijo in začne delati za Scuderio Ferrari, ni bila težka, saj je že od nekdaj navijač, ponujena pozicija pa mu je predstavljala velik izziv kot inženirju. Dodaja, da se sicer delo v motošportu precej razlikuje od dela v klasični avtomobilski industriji. "Ne samo na dirkališču, tudi v pisarnah gre vse bolj na nož. Vsak prihranjeni gram ali tisočinka štejeta. Delo je po treh letih še vedno izjemno zanimivo. Vsak dan pride kakšen nov izziv. Delo zahteva precej samostojnosti in angažiranosti," še izpostavlja Primož.

Spomnim se začetkov, ko sem skoraj vsak večer po službi preživel ob prebiranju starih zapiskov s faksa ali kake strokovne literature.

Primož je v delovnem okolju obdan z izjemnimi inženirskimi talenti, kjer vsi stremijo k istemu cilju, na koncu pa šteje samo zmaga. To mišljenje ustvari ogromno pritiska na vse zaposlene, a ko so barve ekipe na najvišji stopnički, zavlada nepopisno zadovoljstvo.

Primož Keržič | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Življenje v Italiji: ni se težko navaditi

Prve besede ob vprašanju, kakšno pa je življenje v Italiji, so bile: "Življenja v Italiji se res ni težko navaditi." Italija ima po Primoževem opisu zelo lepo naravo in v večini odprte in prijazne ljudi. Zelo je cenjen tudi osebni stik. Velik poudarek je na dobri in kakovostni hrani.

Način vožnje je edina stvari, ki Primoža po vsem tem času še vedno moti, saj ima na cesti stalno občutek, da je na dirki: "Varnostna razdalja ne obstaja, prehiteva se vedno, če je le možno. Tudi upoštevanje omejitev je močno pogojeno s prisotnostjo (precej) vidnih stacionarnih radarjev."

Aleksander Pokovec
Novice Aleksander s Filipinov: po ločitvi je spoznal 33 let mlajšo ženo in se odselil …

"Opažam, da v Italiji tako kot v Sloveniji veliko stvari deluje na bazi poznanstev in osebnih priporočil. To je lahko na začetku precejšnja omejitev, ko mreža poznanstev in stikov še ne obstaja," izpostavi Primož. Kot eno bolj neprijetnih stvari omeni tudi omejitev električne moči v gospodinjstvih na 3,5 kW na stanovanje, kar pomeni, da hkrati ne moreta delovati pralni stroj in pečica.

Mislim, da so Italijani na splošno precej odprt narod. Zaradi tega je v primerjavi s Slovenijo (in Nemčijo) tujcem precej lažje začeti živeti tu. Če znaš vsaj malo italijansko, bodo vsi radi poklepetali s tabo. Moje delovno okolje je sicer precej internacionalno, a prav tako zelo odprto.

Kako je videti vaš dan? Moj delovni teden običajno poteka od ponedeljka do petka. V Italiji delovni dan začnem okoli devete, za kosilo si vzamem eno uro. Običajno je, da se čas med kosilom izkoristi za šport. Jaz vsaj nekajkrat na teden izkoristim ta čas za tek, nogomet s sodelavci ali plavanje. Delavnik se običajno konča v večernih urah. V motošportu nihče namreč ne pozna osemurnih delavnikov. Po delu pogosto sledi obisk bližnjega bara za "aperitivo", večerja ali pa kakšno kulturno udejstvovanje. 

Kako preživljate prosti čas? Precej pogosto se vračam v domovino. Kratka oddaljenost od Ljubljane mi omogoča obiske za vikend brez večjih težav. Prosti čas med vikendi in prazniki tako zelo rad preživljam s starši, sestrama in seveda prijatelji. Starši ter sestri Eva in Katja me vedno radi obiščejo tudi v Italiji, kjer skupaj spoznavamo njene kulinarične in naravne lepote.

V Italiji moj krog prijateljev večinoma izhaja iz kroga sodelavcev. V tako velikem podjetju se na srečo vedno najdejo ljudje s podobnimi interesi, tako da ni nikoli dolgčas. Ko se le da, prosti čas preživljam v naravi, najraje v gorah. Zadnja leta sem zagrizen turni smučar, ko sneg skopni, pa navdušen kolesar in občasni maratonec. Relativna bližina Dolomitov je tudi velik plus življenja v Italiji. Poleti se s prijatelji občasno podamo na kakšno MTB avanturo. Lansko leto smo na primer prečkali Alpe s severa proti jugu, z začetkom v Avstriji in ciljem ob Gardskem jezeru. Vsako zimo s turnimi smučmi raziskujemo zimska gorska brezpotja, občasno pa uživamo tudi na urejenih smučiščih.
 
Anamika Bučar
Novice Slovenka v Kanadi: Ljudje delajo od ponedeljka do petka in živijo za vikende
Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v rubriki Slovenci v tujini. Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.