Andrej Horvat, značilen izdelek "pahorjanske" kadrovske politike. Sprejemljiv je bil za nasprotno politično opcijo – bil je visok uslužbenec v Janševi vladi, skoraj leto dni je bil celo začasni razvojni minister. Končal pa je tako kot številni drugi Pahorjevi kadri, le da še ni popolnoma izključen. Še vedno niha na obrobju političnega prostora – za zdaj je zadržal službo v premierjevem kabinetu.
Razlike in podobnosti z Dimitrijem Ruplom
Vzorec je podoben. Usoda Andreja Horvata je podobna kot pri številnih drugih kadrovskih rešitvah Boruta Pahorja. Najbolj kričeč je bil primer Dimitrija Rupla. Pahor ga je sprva močno zagovarjal, predvsem zaradi tega, da bi v javnosti utrjeval podobo mostograditeljskega in hkrati samosvojega politika, nato pa se mu je vendarle odpovedal.
Preveč viden, da Pahor ne bi bil previden
Rupla in Horvata vendarle ne moremo primerjati tako neposredno. Horvat je vidni član Socialnih demokratov, je predsednik najvišjega organa vladajoče stranke med dvema kongresoma – konference SD. Verjetno je tudi zato še vedno član Pahorjevega kabineta, čeprav je protikorupcijska komisija v svojem mnenju zapisala, da njene dosedanje aktivnosti "krepijo sum nasprotja interesov in nepravilnosti" pri izvajanju programa Pomurje 2015.
Od grožnje z odhodom v Bruselj do "umirjanja žoge"
Ob aferi smo lahko spoznali Horvatov značaj. Sprva je bil presenečen, ker mu je Pahor odvzel tudi pristojnosti izvajanja nalog iz celotnega zakona o Pomurju. "Zato bo vlada morala razmisliti tudi o tem, da me odstavi," je bil odločen. Retoriko je stopnjeval z besedami, da se še ni odločil, ali se bo res odpovedal izpraznjenemu sedežu v Evropskem parlamentu po odstopu Zorana Thalerja. Sledilo pa je "umirjanje žoge". Očitno se je sprijaznil, da bo nekaj časa "letel nizko" in v Pahorjevem kabinetu opravljal manj pomembne naloge.
"Zemlja za nohti" ga ni ustoličila za kmetijskega ministra
Horvat je bil po Pahorjevem prevzemu oblasti v igri za več visokih položajev. Najbližje je bil temu, da bi po odstopu Milana Pogačnika prevzel ministrstvo za kmetijstvo. Takrat je za SiOL slikovito povedal, da ima kot Prekmurec "zemljo med nohti" in da se je s podeželjem ukvarjal v procesu približevanja Slovenije EU. Da je resor pripravljen prevzeti, a da je vse odvisno od odločitve Boruta Pahorja. Premier se je na koncu odločil za Dejana Židana.
Pragmatično čakanje na presojo "protikorupcijskega križarja"
Horvat je torej človek z jasnimi političnimi ambicijami, ki se je očitno pragmatično odločil, da bo nekoliko stopil v ozadje. Ali bo potonil tako globoko kot "čudežni deček slovenske politike" Zoran Thaler, za katerega je politika za vselej končana zgodba, pa je odvisno predvsem od – "protikorupcijskega križarja" Gorana Klemenčiča.
3
