Zakaj izgubljamo dober imidž, milijone in znanje iz tujine

Pregnali smo vlagatelje v Palomo, Gorenje Surovino in napravo za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih. Zakaj nam denar uhaja in kakšne so posledice odganjanja tujih vlagateljev? Samo včeraj in danes so bile medijsko izpostavljene tri neuspele neposredne tuje naložbe v Sloveniji. Kljub nekaj uspešnim zgodbam o tujih naložbah v Sloveniji je zamujenih priložnosti veliko. Nekatere so posledica neuspešnih pogajanj med podjetji, druge administrativnih ovir in siceršnjega tujim naložbam nenaklonjenega poslovnega okolja.

Tri izgubljene investicijske zgodbe tega tedna: 

Neuspešna dokapitalizacija Palome: PPRS Holdings Limited (družba je v lasti skladov Abris Capital Partners Limited) je odstopil od sklenjene pogodbe o povečanju osnovnega kapitala, ki jo je v postopku dokapitalizacije z izbranim investitorjem sklenila družba Paloma. SDH pričakuje, da bo uprava družbe Paloma kljub odstopu izbranega investitorja preučila vse možnosti za uspešno izpeljavo postopka dokapitalizacije. Če bo postopek dokapitalizacije neuspešno končan, bo SDH začel postopek prodaje delnic Palome, ki so v njegovi lasti. Finančni izpad: 15 milijonov evrov. 

Ostali brez 20-milijonske naložbe v Petišovcih: Upravno sodišče je v začetku maja ugodilo tožbi okoljevarstvenikov ter odpravilo dovoljenje Arsa za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina in ločevanje nafte na polju v Petišovcih. Po navedbah vlagateljev (Geoenergo, Ascent Slovenia, ki je podružnica londonskega podjetja Ascent Resources, in Petrol Geoterm) bi investicija v Slovenijo v prihodnjih petih letih neposredno pripeljala 20, v času svojega življenja pa celo sto milijonov evrov.

Podjetje PPRS Holdings Limited je odstopilo od sklenjene pogodbe o povečanju osnovnega kapitala Palome. Foto: Marko Vanovšek

Poljaki neuspešno poskušali kupiti Gorenje Surovino: Poljska družba Tesla Recycling, ki je hčerinska družba Elemental Holdinga, je včeraj odstopila od pogodbe o nakupu delnic Gorenje Surovine. Po navedbah Tesla Recyclinga Gorenje ni izpolnilo pogodbenih pogojev, čeprav v Gorenju zatrjujejo, da so dogovorjene predpogoje izpolnili. Kupnina, 29 milijonov evrov, zmanjšana za dolg Surovine, je bila dogovorjena že julija lani, transakcija pa bi morala biti končana do konca maja. Ker se to ni zgodilo, so Poljaki od nakupa odstopili.

Že pred tem je ameriška multinacionalka IBM Sloveniji dala investicijsko košarico pri izgradnji novega centra, ki bi zaposlil do tisoč ljudi. Američani so se raje odločili za Hrvaško. Lani pa je v zadnjem poskusu privatizacije Telekoma Slovenije zavezujočo ponudbo edini oddal britanski sklad Cinven, a je od nakupa avgusta lani odstopil. Razlog: negotovo poslovno okolje, kompleksnost političnega okolja, močna odmevnost prodajnega postopka v javnosti.

Kakšne so posledice odbijanja tujih vlagateljev za Slovenijo?

1. Slovenija v svet pošilja negativna znamenja o poslovnem okolju.
2. Svež denar se namesto v Slovenijo steka v druge, konkurenčne države.
3. Izgubljamo priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest.
4. Preprečujemo dodaten pretok kadrov, znanja in izkušenj, ki bi jih pripeljala tuja podjetja.
5. Podjetja bi v Sloveniji ustvarjala, država pa bi zaradi njih pobrala več davkov.

Blaž Vodopivec, finančni analitik: Foto: Matej Leskovšek

"Negativna znamenja vlagateljem pošiljamo že od leta 2008. Mi nismo resno okolje za posel," je že ob neprodaji Telekoma Slovenije dejal finančni analitik Blaž Vodopivec. "Potrebujemo drugačno politiko in drugačne politike. V tem mandatu ne vidim nobenih možnosti za kakršnokoli resno reformo, izboljšanje poslovnega okolja ali investicijski zagon in privatizacijo. Ta koalicija in ta ekipa tega nista sposobni narediti. Drugo ekipo, ki bi bila to sposobna izvesti, verjetno imamo, ne vem pa, ali smo jo sposobni izvoliti."

Branko Železnik, upravljavec skladov:  Foto: Bojan Puhek

"Slovensko poslovno okolje je za investitorje zelo neprijazno in nekonkurenčno. Razen geostrateške lege naše deželice ne vidim nobenih komparativnih prednosti, ki bi jih tujim vlagateljem ponudilo naše gospodarstvo. V prvi vrsti za to krivim politiko, ki se zadnja leta ukvarja predvsem sama s seboj – torej s tretjerazrednimi temami. Namesto ad hoc reševanja akutnih dnevnih težav si želim dolgoročnih razvojnih strategij v smislu New Deala, ki bi nas popeljale iz trenutne 'zaciklanosti'.

Hkrati nam sindikati s svojim bojem z mlini na veter delajo medvedjo uslugo. Sindikalistični veljaki se očitno ne zavedajo, da so investicije v prvi vrsti namenjene plemenitenju kapitala, ki bo vedno razmišljal oportunitetno. To so Poljaki, Madžari, Čehi, Slovaki, celo Romuni že davno dojeli in nas uspešno prehitevajo po levi. Samo poglejte stopnjo tujih investicij in posledičen gospodarski razvoj teh držav. Seveda imajo tudi oni svoje pomanjkljivosti in težave, a te so stvarnejše in ne izvirajo iz 2. svetovne vojne. Če želimo rešiti, kar se še rešiti da, moramo poiskati popolnoma novo gospodarsko-politično paradigmo, brez t. i. kvazinacionalnega interesa."

Izidor Jerman, direktor naložb v družbi Alpen Invest: Foto: Ana Kovač

"To je odraz dolgoletnega dogajanja v Sloveniji. Na eni strani imamo zapletene in dolgotrajne birokratske postopke, na drugi strani pa so določeni procesi politično motivirani. Če sodišče pritožbe delničarjev ne more obravnavati prednostno, s tem da so mu poljski vlagatelji postavili točno določen rok, je to za poslovno okolje katastrofa. Sklad Abris je moral imeti za nakup Palome rezerviran denar, do katerega zaradi počasnosti sodnih postopkov v Sloveniji ne more dostopati. Enako ravnajo vsi drugi skladi. Treba bi se bilo vprašati, koliko vlagateljev bi ob ugodnem vlagateljskem okolju lahko še prišlo, a se za vlaganja v Slovenijo sploh ne zanimajo. Ko se država vendarle nekaj odloči prodati, pa je zaradi slabega zanimanja potencialnih kupcev razočarana.

Čeprav nekateri pri nas menijo, da je Slovenija središče sveta, ni tako. Tujim vlagateljem je vseeno, ali investirajo v Slovenijo, Hrvaško ali Slovaško. Želijo si le ugodnega poslovnega okolja, strošek dela je redkokdaj odločilni dejavnik. Transparentnost poslovanja je ključna. Če vlada v procesu prodaje spreminja pogoje, zagotovo ne moremo govoriti o transparentnosti. Dober primer netransparentnosti je strategija upravljanja državnih naložb, ki jo vsako leto revidirajo. Primer: najprej je X družba strateška. Ko SDH vidi, da ni interesa za njen nakup, jo spremeni v nestrateško. Ko se pojavijo potencialni kupci, pa jo SDH znova spremeni v strateško naložbo."