Za toliko bo ECB julija zvišala obrestne mere

Julijski dvig bo tudi prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011.

Višina predvidenega septembrskega dviga bo odvisna od posodobljenih napovedi inflacije. Če bodo vztrajale trenutne ocene o inflaciji ali se bodo te poslabšale, bo bolj izrazito zvišanje "primerno". Tako na trgih kot znotraj sveta ECB so namreč pričakovanja glede dinamike dvigovanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti različna.

Za naprej osrednji organ denarne politike evrskega območja kot primerno vidi "postopno, a vztrajno nadaljnje zviševanje ključnih obrestnih mer", je razvidno iz izjave sveta po današnjem zasedanju v Amsterdamu. Dinamika bo odvisna od podatkov in ocen o gibanju inflacije.

Novice Lagardova napovedala kar dva dviga obrestnih mer

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera je v negativnem območju od junija 2014, pri minus 0,5 odstotka pa od septembra 2019. Ključna obrestna mera za evrsko območje je sicer že od marca 2016 pri nič odstotkih, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa je od takrat pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je navedel, da je inflacija velik izziv za vse in da bo zagotovil, da se rast cen na srednji rok vrne v okvire srednjeročnega cilja centralne banke, ki je pri dveh odstotkih.

Prelivanja visoke rasti cen v rast plač

Lagardova je novinarjem povedala, da ECB v naslednjih mesecih načrtuje "niz dvigov obrestnih mer" v boju proti inflaciji, ki bo po oceni sveta ECB še daljše obdobje ostala "neželeno povišana". Po besedah predsednice se namreč julijski dvig ne bo takoj poznal na inflaciji.

Lagardova je navedla, da postajajo inflacijski pritiski vse bolj razširjeni po različnih sektorjih, narašča tudi osnovna inflacija. V ECB po njenih besedah opažajo že tudi začetek prelivanja visoke rasti cen v rast plač, kar je obenem povezano z vse večjim kadrovskim primanjkljajem v gospodarstvu. To s seboj prinaša tveganje t. i. inflacijske spirale, ko rast cen in plač ena drugo medsebojno krepita.

Inflacija bo ostala visoka še nekaj časa

ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo in gospodarsko rast. Analitiki centralne banke ugotavljajo, da bo inflacija ostala "neželeno povišana" še nekaj časa. Glede na marčno napoved je oceno letošnje inflacije dvignila za 1,7 odstotne točke na 6,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V 2024 naj bi znašala 2,1 odstotka. Inflacija bo nad ciljem ECB do konca 2024 po pričakovanjih vztrajala tudi ob izključitvi cen energije in hrane.

Novice Vse glasnejši pozivi: ECB mora dvigniti obrestne mere

Napoved letošnje rasti BDP v evrskem območju je banka glede na marec znižala za dodatnih 0,9 odstotne točke na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,7 odstotne točke na 2,1 odstotka. Toliko naj bi dosegla tudi v letu 2024. Ruski napad na Ukrajino in njegove posledice zaradi visokih cen surovin in energije ter dodatno onemogočenih dobavnih poti bremenijo gospodarsko dejavnost v Evropi in svetu. Tako naj bi ostalo na kratek rok, v prihodnje pa so po mnenju sveta ECB zaradi pokoronske dinamike okrevanja izpolnjeni pogoji za okrepitev rasti, ko se bodo ta tveganja umirila.

Svet ECB se je zato odločil, da jasno začrta pot nadaljnjih korakov za normalizacijo denarne politike, kot njeno zaostrovanje imenujejo v ECB.

Cena zadolževanja držav se je že precej zvišala

Dvig obrestnih mer bo sledil koncu neto nakupov znotraj rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, v okviru katerega od leta 2015 centralne banke od bank odkupujejo pretežno državne obveznice. Nakupi se bodo končali 1. julija, že pred tem so se zaključili tudi nakupi v okviru pandemičnega programa PEPP.

Novice Vasle: ECB bo s prilagoditvijo denarne politike stabilizirala inflacijo

Bodo pa ECB in nacionalne centralne banke še podaljšano obdobje reinvestirale glavnice zapadlih obveznic iz obstoječih programov. V primeru APP naj bi to trajalo toliko časa, da bo ECB trgu zagotavljala zadostno likvidnost in s tem podpirala ukrepe denarne politike. V primeru PEPP naj bi reinvestiranje trajalo vsaj do konca 2024, nakupe pa bodo prožno prilagajali, da bi odgovorili na možne šoke na trgu, pri čemer omenjajo grške državne obveznice.

Svet ECB je pred nalogo, kako odgovoriti na morebitne negativne posledice zaostrovanja denarne politike na finančno šibkejše periferne evrske države. Cena zadolževanja držav se je v zadnjih tednih že precej zvišala.

Novice Tudi Nemci pozivajo ECB: Podražite evro

ECB je sicer pri zaostrovanju denarne politike počasnejša od nekaterih drugih centralnih bank razvitih gospodarstev, na čelu z ameriško Federal Reserve in britansko Bank of England. Osrednji organ evrske denarne politike je bil tako pod vse večjim pritiskom, predvsem iz bolj severnih evrskih članic, da se odločneje odzove na vse višjo inflacijo. Istočasno pa je pred izzivom, kako s svojimi koraki čim manj okrepiti gospodarska tveganja zaradi vojne v Ukrajini, ki bi lahko vodila tudi v recesijo.

Odločitev ECB komentiral slovenski finančni minister

Na sklepe ECB se je danes odzval tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič. Odločitev po njegovih besedah ni nepričakovana, prihaja pa celo malo pozneje od pričakovanj.

"Jasno je, da se proti tako visoki inflaciji lahko boriš predvsem na ta način," je dodal in opozoril, da so tudi zaradi tega trenutne razmere v Sloveniji po eni strani zelo dobre, po drugi pa zelo nevarne. Nadeja se, da bo državi s fiskalno politiko uspelo zaostrovanje denarne politike kompenzirati, da gospodarstvo ne bo trpelo. "Bo pa seveda imelo vpliv, ker drugače pri krotenju inflacije ne gre," je bil jasen.