Ponedeljek, 23. 5. 2022, 11.59
2 leti, 7 mesecev
Lagardova napovedala kar dva dviga obrestnih mer
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
4
"Glede na trenutne napovedi bo do konca tretjega četrtletja najverjetneje konec negativne obrestne mere," je zapisala prva dama ECB Christine Lagarde.
Evropska centralna banka (ECB) je pripravljena na dvig obrestnih mer v juliju in septembru, ki bi pomenil konec negativne obrestne mere, je danes po poročanju tujih medijev sporočila njena predsednica Christine Lagarde. To je njena prva javna napoved dveh dvigov obrestnih mer v kratkem času, ki so jo njeni kolegi sicer napovedovali že nekaj časa.
"Pričakujem, da se bodo neto nakupi v okviru programa nakupov obveznic končali v začetku tretjega četrtletja," je zapisala predsednica ECB. S tem je potrdila konec programa nakupa obveznic in prvi korak, ki bi omogočal dvig obrestnih mer. "To bi nam skladno z našo prihodnjo usmeritvijo omogočilo dvig obrestne mere na julijskem srečanju. Glede na trenutne napovedi bo do konca tretjega četrtletja najverjetneje konec negativne obrestne mere," je zapisala prva dama ECB.
Prvi dvig bi bil sicer prvi v več kot desetletju in bi pomenil dvig z rekordno nizke ravni, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Da bi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je trenutno pri -0,5 odstotka, do konca tretjega četrtletja izšla iz negativnega območja, pa bo morala banka do takrat obrestne mere dvigniti vsaj dvakrat za 0,25 odstotke točke.
Lagardova je dvig napovedala po tistem, ko so se finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic skupine G7 v petek zavezali, da se bodo še naprej borili proti vse višji inflaciji. Nanj je sicer namignila že v nagovoru na konferenci o 30 letih neodvisnosti Banke Slovenije v Ljubljani sredi meseca.
Inflacija v območju z evrom je aprila na letni ravni znašala 7,4 odstotka, s čimer vztraja na rekordnih ravneh. Prav tako močno presega cilj ECB, ki je dvoodstotna inflacija.
ZDA in Velika Britanija že ukrepale
Napoved zaostritve denarne politike je sicer povzročil skok cen energije zaradi ruske invazije na Ukrajino, zaradi česar so se nekatere centralne banke že odločile za dvig obrestnih mer. Med njimi je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v začetku maja ključno obrestno mero dvignila za dodatne 0,5 odstotne točke.
Vsak dvig nad nič pa bo odvisen od inflacijskih napovedi, je še zapisala Lagardova. Kot je pojasnila, bodo nadaljnji dvigi primerni, če se bo srednjeročno inflacija ustalila pri okoli dveh odstotkih.
Svet ECB bo o nadaljnjih korakih banke odločal na zasedanjih 9. junija in 21. julija.
4