Za slovenskim gradbeništvom izjemno slabo leto

Obseg gradbenih del v Sloveniji se je v prvih desetih mesecih lani znižal za več kot 27 odstotkov, opozarja direktor zbornice gradbeništva Jože Renar. "Nova vlada se bo morala resno začeti ukvarjati s panogo, na katere delovanje ima praktično absolutni vpliv," poudarja. "Tu ni prvi problem denar ..." Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Renar pravi, da so slabim razmeram v slovenskem gradbeništvu v letu 2011 botrovali izjemno splahneli gospodarski optimizem v Sloveniji in odsotnost proaktivne vloge države, da bi zagnala obljubljene investicijske projekte v prometni infrastrukturi, energetiki in ekologiji. "Tu ni prvi problem denar, saj se za nekatere projekte investitorji kar sami ponujajo, gre za odsotnost zadostne politične volje, da jih v Sloveniji čim prej realiziramo," izpostavlja. Gradbeništvo bo dno doseglo šele letos V zbornici sicer pričakujejo, da bo slovensko gradbeništvo dno doseglo komaj v letošnjem letu. "Panogi kaže slabo, posledice slabega stanja v gradbeništvu pa se bodo prenesle tudi na mnoge spremljajoče panoge; od lesne, kovinske, kemične in elektroindustrije, do inženiringov in bančništva," pravi Renar. Veliko bo odvisno od nove vlade V prihodnje bo veliko odvisno od nove vlade. Ta ima namreč na panogo "praktično absolutni vpliv"; od posebne gradbene zakonodaje, ki je panogo gradbeništva v Sloveniji popolnoma deregulirala, temeljne gospodarske zakonodaje, dolžniško-upniških razmerij, postopkov zaradi insolventnosti, ki trenutno prav gradbeništvo izjemno pretresajo, do ukrepov za smotrno spodbujanje trga za kompenzacijo izjemnih nihanj povpraševanja, ki smo jim bili priča v Sloveniji in so nas uvrstila na sam evropski vrh, pravi Renar. Potrebujemo direktorat za gradbeništvo? Na zbornici ob tem ne verjamejo, da te naloge Slovenija lahko izpelje brez strokovnega koordinacijskega organa oz. direktorata za gradbeništvo, saj se je doslej "več kot očitno izkazalo, da se posamezna ministrstva niso v stanju soočiti niti s tisto najlažjo vlogo, ki jo imajo v zvezi z gradbeništvom, to je smotrnemu naročanju gradbenih in inženirskih storitev na javnih razpisih". Da bi se ti ljudje zavedali in znali preprečiti negativne posledice obstoječe zakonodaje oz. njenega izvajanja v praksi in preprečiti nestrokovni način naročanja ter s tem omogočiti normalen razvoj panoge gradbeništva in vseh z njo povezanih panog na daljši rok, pa je še večja utopija, meni direktor zbornice. Reševanje te panoge je večplastno "Reševanje te panoge je preveč večplastno s preveč udeleženci, ki morajo pri tem sodelovati, in s prehudimi dolgotrajnimi posledicami v primeru neuspeha, da bi se država lahko zadovoljila le z vlogo nekoliko bolj prosvetljenega naročnika gradbenih in inženirskih storitev," zaključuje Renar.