Vzponi in padci druge največje slovenske banke

NKBM, ki sta jo danes kupila ameriški finančni sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj, je banka, ki se sklicuje na častitljivo starost. Njen začetek sega v leto 1862, ko je bila ustanovljena Mestna hranilnica Maribor. Po drugi svetovni vojni je seveda nastopilo podržavljenje, mariborska banka je bila v času socializma vključena tudi v združeno Ljubljansko banko.

Sanacija NKBM z denarjem davkoplačevalcev Po osamosvojitvi se je Kreditna banka Maribor (KBM) znova osamosvojila, postala delniška družba in se med letoma 1993 in 1997 sanirala s pomočjo denarja davkoplačevalcev (ti so poplačali izgube, ki so se vlekle iz časa socializma).

Širjenje banke Popolna lastnica KBM oziroma od leta 1994 NKBM (Nova Kreditna banka Maribor) je bila država – neposredno ali posredno prek Kada in Soda. Mariborska banka se je od leta 1995 širila tudi s prevzemi oziroma odkupi komercialnih poslov (Komercialna banka Nova Gorica, Hipotekarna banka Brežice …). Leta 2004 je NKBM postala tudi večinska lastnica Poštne banke Slovenije, nenehno je tudi povečevala svoj delež v Zavarovalnici Maribor.

Nakup delnic NKBM – sanjski posel, ki se je spremenil v moro Leta 2007 je večinska lastnica države z javno ponudbo delnic prodala 49 odstotkov NKBM. Delnice so šle kot za med, povpraševanje je preseglo ponudbo. Država je iztržila skoraj 264 milijonov evrov kupnine, od tega 129 milijonov od malih vlagateljev. Za delnico NKBM je 110.522 malih vlagateljev, ki so upali na velike donose, dalo 27 evrov. A se pozneje posel malim delničarjem ni več zdel tako sanjski, saj je vrednost delnice strmoglavila.

Preplačilo srbske banke Cilji NBKM so bili tudi širjenje v države jugovzhodne Evrope. Marca 2010 je NKBM kupila 55 odstotkov kragujevške Credy banke za deset milijonov evrov. To banko je srbska država nekaj let zaman prodajala, saj je kupce odganjala previsoka cena. Mariborski bankirji niso menili tako in so banko, ki naj bi bila vredna okoli štiri milijone evrov, tudi po zagotovilih takratnega slovenskega finančnega ministra Francija Križaniča, da bo NKBM, če bo treba, namenil dodatna sredstva, kupili.

Prisilna dokapitalizacija Leta 2011 je država drugič dokapitalizirala NKBM. Dagmar Komar (AUKN) in minister Križanič sta trem državnim družbam (Pošta Slovenije, Eles in GEN energija) naročila, da s skoraj 50 milijoni evrov dokapitalizirajo NKBM. Omenjena tri podjetja so tedaj kupovala delnice po osem evrov. Ker je pozneje cena delnice padla, jim je ta nakup prinesel izgubo.

Visoki cilji iz leta 2010 Še leta 2010 je takratni prvi mož NKBM Matjaž Kovačič zatrjeval, da NKBM ne potrebuje novega strateškega lastnika in da se mora banka v prihodnosti razviti v močnega regionalnega igralca oziroma prebiti med prvih deset na območju jugovzhodne Evrope.

Velike izgube Toda prihodnost je bila manj obetavna. NKBM je imela v letih 2012 in 2013 večstomilijonske izgube. Leta 2012 je NKBM prodala večinski delež v Zavarovalnici Maribor, Pozavarovalnici Sava in Sodu. Leta 2013 je država dokapitalizirala NKBM ter tako postala edini lastnik in delničar banke, izpeljan je bil knjigovodski prenos nekaterih terjatev na DUTB, Evropska komisija pa je potrdila načrt prestrukturiranja Nove KBM in Skupine Nove KBM.

Madžarski snubci NKBM in ameriški kupec Država je banko, ki je leta 2014 ustvarila za 35,9 milijona evrov čistega dobička iz rednega poslovanja, začela prodajati. Med kupci se je kot najresnejši kandidat za nakup druge največje slovenske banke najprej omenjala madžarska banka OTP. Ta naj bi za banko ponujala 130 milijonov evrov. Zdaj je lastnik NKBM postal ameriški finančni sklad Apollo.

Hišne preiskave pri vodilnih v NKBM NKBM je v zadnjih letih polnila časopisne stolpce in spletne strani tudi z aferami, povezanimi z vodilnimi v banki. Od leta 2005 je NKBM vodil zgoraj omenjeni Matjaž Kovačič. Leta 2012 so kriminalisti opravili hišne preiskave pri vodilnih v banki, tudi pri Kovačiču. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani proti Kovačiču vložil prvo kazensko ovadbo zaradi domnevno spornih poslov banke.

Odškodninske tožbe in pisma Janši Od Kovačiča, ki je s čela banke odšel leta 2012, pa zahteva odškodnino tudi NKBM. Kovačiča in članico uprave Manjo Skernišak terja za dobrih 23 milijonov evrov. Nedavno je bil Kovačič spet v središču zanimanja javnosti, saj naj bi pred leti takratnega premierja Janeza Janšo prek elektronskih pisem obveščal o poslovanju banke, tudi o spornem poslu z nakupi nepremičnin na Hrvaškem.

Kovačiča sta klicala Pahor in Janković, srečal se je s Križaničem in Židanom … Kovačič se je označil kot kolateralna škoda pregona proti Janši. Je pa že pred leti povedal, da sta ga glede projekta Stožice klicala takratni premier Borut Pahor in ljubljanski župan Zoran Janković. Takratni član AUKN Marko Golob naj bi mu rekel, naj neha podpirati prodajo Mercatorja. O prodaji najboljšega soseda se je Kovačič na sestanku pogovarjal tudi s finančnim ministrom Križaničem in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom.

NKBM od februarja vodi Senica Kovačiča je na čelu naše druge največje banke leta 2012 zamenjal Aleš Hauc, prej prvi mož Pošte Slovenija. Hauca je februarja letos nadzorni svet NKBM iz zdravstvenih razlogov odpoklical in za novega prvega moža banke imenoval Roberta Senico. Ta je bil do tedaj Haučev namestnik v tričlanski upravi.