V Nemčiji nihče noče biti šef

"Oseba, ki vodi podjetje, mora biti strokovno usposobljena za to delo. Toda vsak šef je dober vodja šele tedaj, ko ima dobro skupino sodelavcev. Zato bi vodeči moral imeti dober smisel za povezovanje in motiviranje," je dobrega šefa za DW opisala Gundrum Happich, ki že dvajset let svetuje vodečim v velikih podjetjih.

Z njo se strinja Jörg Menno Harms, predsednik nadzornega sveta Hewlett Packarda v Nemčiji: "Kot šef moram omogočiti kulturo podjetništva, v kateri se moji sodelavci počutijo odlično, kjer jim delo ponuja zadovoljstvo, kjer se želijo angažirati in v kateri vlada spoštovanje in zaupanje." Prav s tem ima mnogo nemških šefov veliko težav.

Nujna izmenjava izkušenj Glede na raziskave Inštituta nemškega gospodarstva le 69 odstotkov zaposlenih meni, da jih njihov šef podpira. V drugih državah Evropske skupnosti je ta odstotek mnogo višji, tja do 81 odstotkov. Kje je težava? Ali nemški šefi ne razumejo pomena motivacije, da bi povečali delovni učinek?

"Seveda vedo, da je motivacija pomembna," je zatrdil Harms: "Toda to uveljaviti v praksi je zelo težko, še posebej v zadnjih 40 letih se je stanje zelo poslabšalo. Prav zato, da bi se sodobni šefi lahko soočili z novimi izzivi, je ustanovil združenje, kjer se lahko predvsem mladi vodilni delavci sestajajo in si izmenjujejo izkušnje. Tako bi lažje prenesli izkušnje na generacije, ki prihajajo. Po njegovem mnenju nemškim šefom res primanjkuje edino časa.

"Če ne bodo pazljivi, se jim bo kaj lahko zgodilo, da ne bodo imeli dovolj časa, da bi razmislili o svojem delovanju, o svoji kulturi vodenja. Če bo tako, pa ne bodo razmišljali o tem, kaj pravzaprav počnejo in če je to pravilno," je opozoril.

Premalo svobode in kreativnosti Po mnenju Oliverja Stettesa z Inštituta nemškega gospodarstva so dodatna oteževalna okoliščina tudi spremembe v delovnem kolektivu: "Prej so v kolektivu večinoma delali moški srednjih let. Danes je to drugače. Velik del sodelavcev je žensk, starejših delavcev, priseljencev. V mednarodnih korporacijah delajo osebe iz najrazličnejših dežel. To pomeni, da mora biti šef takšnega kolektiva usposobljen, da vse te različne ljudi vodi na pozitiven način."

Ne le, da so vse bolj zapleteni delovni kolektivi, vse bolj kompleksen je tudi svet podjetništva. Tako vodilnim ne ostane drugega, da vse več dela prelagajo na druge, da so pravzaprav dirigenti, ki morajo zaupati svojim sodelavcem, jim omogočati več svobode kot pa nadzora. "Toda opažamo, da se dogaja ravno obratno. Šefi vse bolj sprejemajo ukaze od zgoraj, ki nimajo prav nobenega smisla v dejanskem delovnem procesu. To še posebej opažajo ljudje, ki delajo na vodstvenih položajih druge ali tretje ravni in morajo le izvrševati, kar jim ukažejo višji šefi, pri tem pa nimajo nikakršne odgovornosti in kreativnosti," je opozorila Gudrun Happich: "V takem položaju so bolj izpostavljeni sindromu izgorevanja, celotno podjetje pa vodi tehnokracija."

Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj mladi ne želijo prevzemati vodilnih mest v nemških podjetjih. "Kmalu se bo v Nemčiji zgodilo, da bo primanjkovalo oseb na vodilnih delovnih mestih. Mladi si želijo več svobode in časa, zato morajo ukrepati zelo hitro," je opozoril Harms.