Sreda, 1. 4. 2020, 12.30
4 leta, 7 mesecev
V dveh tednih v Evropi službo izgubilo že najmanj milijon ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
9
Zaradi novega koronavirusa in gospodarske krize, ki bo temu sledila, bo v Evropi v prihodnjih mesecih brez dela ostalo več milijonov ljudi. Sindikati zato države in EU pozivajo k ukrepanju, saj bodo stroški reševanja v nasprotnem primeru še večji. Porast brezposelnih beležimo tudi v Sloveniji.
Video: Kdo bo zaradi koronavirusa upravičen do pomoči
Zaradi novega koronavirusa in s tem povezanih ukrepov, ki so v vseh evropskih državah ustavili javno življenje in zadali velik udarec gospodarstvu, je v Evropi v zadnjih dveh tednih službo izgubilo najmanj milijon ljudi, je sporočila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).
Število, ki so ga pri zvezi izračunali na osnovi poročil sindikatov iz vse Evrope, vključuje le pogodbene delavce, ki so zaprosili za nadomestilo za brezposelnost. Če bi vključili še preostale redno zaposlene, samostojne podjetnike in prekarce, ki so v teh dneh ostali brez dela, bi bila ta številka še precej višja.
Tisoče podjetij se po krizi ne bo pobralo
"Kar doživljamo v tem trenutku, predvsem v zadnjem tednu, je to, da število podjetij, ki izginjajo s trga, dramatično narašča," je stanje komentiral generalni sekretar zveze sindikatov Luca Visentini. "Na tisoče in tisoče malih in srednje velikih podjetij, ki zdaj ne obratujejo, se ne bo moglo vrniti na trg, ker bodo ugasnila. Na drugi strani pa lahko vidimo najmanj milijon delavcev, ki so v različnih evropskih državah izgubili službo zaradi pomanjkanja priložnostnega dela za krajši čas in bolniške odsotnosti," je dejal po poročanju Euronews.
Milijoni lahko izgubijo službo
Mednarodna organizacija dela (ILO) pri Združenih narodih je pretekli teden opozorila, da bi lahko zaradi novega koronavirusa in s tem povezanih omejitev delo po svetu izgubilo 36 milijonov ljudi. Kot opozarjajo pri Evropski konfederaciji sindikatov, bo velik del teh izgub prav v Evropi, če se ne bomo hitro odzvali in sprejeli odločitve, kako se spopasti s krizo.
Evropski sindikati od držav članic in EU pričakujejo več milijard evrov za ohranitev delovnih mest.
Sindikati po Evropi zato od EU pričakujejo večjo aktivnost in vzpostavitev posebnega sklada v višini med 200 in 400 milijardami evrov za pomoč pri izplačilu plač. Kot opozarjajo, bodo stroški v nasprotnem primeru pozneje precej višji. A države članice si glede tovrstne pomoči niso enotne. Je pa EU iz kohezijskih sredstev članicam že dala na voljo 37 milijard evrov za pomoč v teh časih.
Huje kot po krizi leta 2008
Tudi slovensko gospodarstvo bo ta kriza precej prizadela, po ocenah Banke Slovenije bo škoda najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. Medletni padec bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi po ocenah centralne banke letos znašal med šest in 16 odstotki. Po grobih ocenah države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsak teden izgubijo okoli 0,5 odstotka BDP. To za Slovenijo pomeni okoli 33 milijonov evrov na dan.
V Sloveniji smo v mesecih pred izbruhom koronavirusa beležili (rekordno) nizko brezposelnost. Zaradi ukrepov za zajezitev pri nas in po svetu pa številna podjetja že poročajo o velikem upadu in izničenju prihodkov. Vse to se odraža tudi na trgu dela, samo med 9. in 22. marcem se je število uradno brezposelnih na zavodu za zaposlovanje povečalo za 2.370 oseb, kar je desetina več kot v enakem obdobju lani, poroča STA. Med njimi je bilo veliko takšnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas (1.057), in trajno presežnih delavcev ali stečajnikov (664).
Kako se bo borila Slovenija
Da bi v času epidemije pomagala pri življenju obdržati podjetja in ohraniti delovna mesta, je vlada pred dnevi sprejela tri milijarde evrov vreden paket pomoči, ki ga morajo zdaj potrditi še poslanci in poslanke.
Samostojni podjetniki morajo mesečno plačati najmanj 400 evrov prispevkov. Ker jih zaradi ukrepov veliko svoje dejavnosti ne opravlja in zato ne dobi prilivov na račun, so nekateri v zadnjih tednih svoje podjetje zaprli. A vlada je nato odločila, da bo pomagala tudi samostojnim podjetnikom, zato se jih veliko zdaj trudi svojo odločitev preklicati.
Država bo delavcem in delodajalcem priskočila na pomoč z nadomestili za čakanja na delo in z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. Uvaja se krizni dodatek za zaposlene, ki prejemajo plačo in oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, družbenike in kmete.
Dodatek za upokojence in študente
Več kot 238 tisoč upokojencev z nizkimi pokojninami bo prejelo enkratni solidarnostni dodatek, ki bo izplačan v treh različnih višinah (300, 230 in 130 evrov) v odvisnosti od višine pokojnine. S predlogom zakona vlada podaljšuje rok za vlaganje vlog za priznanje pravic po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Veljavnost vseh pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in druge, ki se iztečejo 31. marca ali pozneje) se mesečno podaljšuje za en mesec. Dodatek za veliko družino bo višji. Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov.
9