"Ukrepi proti begu kapitala zaradi izmikanja davkom nezadostni"

Evropske voditelje pozivajo, naj se dogovorijo o ukrepih, ki bi multinacionalkam preprečili izmikanje plačilu davkov.

Davčno izmikanje EU vsako leto stane okoli 1000 milijard evrov, države v razvoju pa med 660 in 870 milijardami evrov, ugotavljajo organizacije iz Velike Britanije, Irske, Francije, Madžarske, Švedske, Češke, Danske, Finske, Španije, Italije, Nizozemske in Slovenije.

Politična retorika v velikem neskladju z dejanskimi ukrepi Omenjene organizacije ugotavljajo, da je politična retorika omenjenih držav v velikem neskladju z dejanskimi ukrepi. Nobena od vlad od podjetij ne zahteva ustrezne davčne transparentnosti, saj nobena ni uvedla standarda, ki bi multinacionalnim podjetjem narekoval finančno poročanje po državah.

Večina vlad ni naklonjena uvedbi javnega dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, skladov in fundacij. Podatki, ki bi omogočali nadzor davčnih informacij, ki si jih vlade izmenjujejo med seboj, niso javno dostopni.

Nobena od vlad ne podpira enakopravne vključitve držav v razvoju v oblikovanje politik, povezanih s temi vprašanji. Vse podpirajo stališče EU, da bi se morale s tem povezane odločitve sprejemati predvsem v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kljub pomislekom, da OECD nima legitimnosti na tem področju in da vlade držav južne poloble nimajo zadostnega vpliva na odločitve, sprejete v okviru OECD.

Za Slovenijo je "na splošno mogoče trditi, da se pri razvojnem sodelovanju zelo malo zaveda potrebe po usklajenosti politik za razvoj, prej nasprotno", pravi poročilo.

Slovenija ne podpira ustanovitve medvladnega organa za davčna vprašanja Slovenija namreč ne podpira ustanovitve medvladnega organa za davčna vprašanja pod pokroviteljstvom ZN in sprejetja nove mednarodne konvencije, ki bi uvedla mednarodni sistem avtomatske izmenjave podatkov o obdavčevanju. Organizacije menijo, da bi oba predloga ob sodelovanju vseh držav v razvoju prinesla trajnostne rešitve tega problema in bi v najrevnejših državah povečala možnosti za učinkovitejše zbiranje javnofinančnih prihodkov.

Slovenija se sicer lahko pohvali z dobrimi rezultati mednarodnih ocen, podpira pa tudi napredek pri transparentnosti dejanskega lastništva. Kar zadeva poročanje po državah, je vlada zaskrbljena zaradi negativnih učinkov dodatnih administrativnih bremen. Kaže se potreba po tem, da bi slovenska vlada in zakonodajni organi svoje razumevanje boja proti begu kapitala zaradi izmikanja davkom razširili, tako da ne bi vključevalo le prizadevanj za preprečevanje pranja denarja, ampak tudi širše zahteve po transparentnosti in agresivnejše stališče na globalni ravni za doseganje pravičnega obdavčevanja po vsem svetu, še ugotavljajo.