Turčija in Rusija sta v Moskvi podpisali sporazum, v skladu s katerim bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda Južni tok skozi turške ozemeljske vode oziroma po dnu Črnega morja.
Sporazum so v Moskvi podpisali turški minister za energetiko Taner Yildiz in predstavniki ruskega plinskega giganta Gazprom. Ruski premier Vladimir Putin se je Turčiji ob tem zahvalil za podporo. "Turški vladi sem hvaležen, da bo Gazpromu dovolila gradnjo Južnega toka v njeni ekskluzivni gospodarski coni," je dejal.
Rusija je Turčiji v zameno obljubila dolgoročno dobavo plina"
Rusija je Turčiji v zameno za podporo pri projektu obljubila dolgoročno dobavo plina, in sicer do leta 2025. "Končni dogovor je - kot vedno v takšnih primerih - rezultat kompromisa, ki koristi obema stranema in je zanje sprejemljiv," je povedal Putin.
"Vem, da Evropska komisija podpira različne projekte, vključno z Južnim tokom"
Putin se je zahvalil tudi Bruslju. "Vem, da Evropska komisija podpira različne projekte, vključno z Južnim tokom," je dejal in dodal, da bo izgradnja plinovoda zagotavljala stabilno dobavo plina na evropski trg. Projekt plinovoda Južni tok velja za konkurenco plinovodu Nabucco, ki ga podpira tudi EU.
Gradnja naj bi bila končana leta 2015
Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je ob tem znova zagotovil, da bo gradnja plinovoda Južni tok skoraj zagotovo končana po začrtanem urniku, to je decembra 2015, dobava plina v Evropo pa bo stekla konec leta 2015. Dokončna trasa, po kateri bo potekal plinovod Južni tok, sicer še ni popolnoma znana. Pri projektu sodeluje tudi Slovenija.
Se bo Južni tok končal v severni Italiji?
Podpredsednik Gazproma Aleksander Medvedjev ni izključil možnosti, da bi se lahko Južni tok končal v severni Italiji. "Tega ne izključujem. Pripravili smo obsežno študijo o izvedljivosti projekta. Izbrana trasa temelji le na ekonomski računici. Izbrano traso bomo predstavili po tem, ko bomo sprejeli dokončno odločitev o investiciji," je dejal.
Opozoril je, da je študija o izvedljivosti eno, praktični pogoji za izvedbo, na primer konkretni stroški, pa drugo. "Do določene mere ohranjamo različne možnosti, smo fleksibilni," je dejal.
Rusija se želi izogniti nezanesljivim tranzitnim državam
Rusija se želi z izgradnjo plinovoda Južni tok izogniti nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, s katero se je Moskva v minulih letih zapletala v več plinskih sporov, kar je vplivalo na dobavo plina v več evropskih držav, tudi v Slovenijo.
"Evropa potrebuje dodatnih 250 milijard kubičnih metrov plina"
Medvedjev je zagotovil, da se Gazprom ne bo odpovedal projektu Južni tok, tudi če bi pridobil ukrajinsko plinsko omrežje. "Evropa potrebuje dodatnih 250 milijard kubičnih metrov plina. Če upoštevamo Severni tok, Južni tok, Nabucco in utekočinjen zemeljski plin, bo vseeno manjkalo 15 do 20 milijard," je pojasnil.
3
