Sreda,
6. 11. 2013,
15.28

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

turizem promocija

Sreda, 6. 11. 2013, 15.28

7 let, 9 mesecev

Tuji lastniki in oživitev STO rešitev za slovenski turizem?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Slovenski turizem se spopada z veliko zadolženostjo, težave pa stopnjujeta še prešibka trženje in promocija, ugotavljajo turistični delavci.

Na zgornjo ugotovitev kažejo tudi izsledki študije Petra Vesenjaka, predstavljeni na nedavnem gostinsko-turističnem zboru v Podčetrtku. Opozarja, da gre 80 odstotkov denarnega toka v slovenskem turizmu za odplačevanje posojil, kar ogroža likvidnost in razvojni potencial turizma. Vesenjak še navaja, da pri nas ni uveljavljenih načinov in obsega trženja, ki bi zagotavljal zadostno zapolnjenost turističnih zmogljivosti. Kot izhod vidi kapitalsko prestrukturiranje, odhod države in državnih skladov iz lastništva turističnih družb ter njihovo privatizacijo.

Likvidnost največja težava turizma "Finančne razmere v slovenskem turističnem gospodarstvu so v veliki meri posledica pospešene investicijske dejavnosti med letoma 2000 in 2010, ko so bile na finančnih trgih relativno ugodne razmere za zadolževanje. Zagotavljanje likvidnosti je tako danes ena osnovnih težav velikega dela slovenskega gospodarstva in turizem ni izjema," pravi Jože Berus, direktor Term Krka.

V družbi Terme Krka namenjajo za odplačevanje posojil 43 odstotkov svojega denarnega toka, po stopnji zadolženosti pa so pod povprečjem slovenskih naravnih zdravilišč, je še povedal Berus.

Največja racionalizacija pri stroških delovne sile "Vesenjakova študija nam je nalila čistega vina o težkem finančnem položaju, v katerem so naša hotelska podjetja. Verjetno se odgovori skrivajo v 'neprijaznih' bančnih posojilih, zniževanju povprečne zasedenosti in cen ter povečanju stroškov. Zamisliti se velja tudi nad ugotovitvijo, da so velika hotelska podjetja največjo racionalizacijo dosegla ravno pri stroških delovne sile," pa pravi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. Poudarja namreč, da je turizem izrazito storitvena dejavnost in da prijazni zaposleni odtehtajo marsikatero infrastrukturno pomanjkljivost.

Kot zavod se sicer v 60 odstotkih financirajo iz javnih sredstev, preostalo pa iz turističnega gospodarstva in s pomočjo partnerjev. "Smo v kapitalizmu in naše želje o lastniški strukturi nam ne pomagajo kaj dosti. Vsekakor pa si v turizmu želimo odgovorne in strokovne lastnike, ki se spoznajo na turistično industrijo," še meni Štravs Podlogarjeva.

Država ni bila slab lastnik, so pa za tujca "Z Vesenjakovo študijo se strinjam v celoti, zadolženost je res velika in nekatera podjetja dihajo na škrge. Zaradi propadlega cerkvenega podjetja smo v Termah Olimia spet čez polovico v državni lasti, v našem primeru je bila država dober lastnik, ker je pustila, da se je kraj razvijal," pa pravi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek, kjer so terme nosilec gospodarstva v občini. Misja meni, da bi bilo najbolje, če bi državni delež odkupil. Po njegovem mnenju bo v Podčetrtku turizem preživel, če bodo imeli vsaj več kot polovično zasedenost kapacitet in če bo v kriznih časih, ko je domača kupna moč manjša, razmerje tuji – domači gost 80 proti 20 odstotkov.

Misja: Ukinitev STO velika napaka Peter Misja je še prepričan, da je bila, kar zadeva promocijo slovenskega turizma, največja napaka ukinitev STO kot samostojne turistične organizacije oziroma njena vključitev v javno agencijo Spirit. "Druga težava pa je, da so se precej znižala sredstva države za promocijo turizma. Sicer pa se slovenski turizem lahko razvija le ob promociji države kot celote in ne le njenih delov," še pojasnjuje Misja, ki ne bi le znova uvedel samostojne STO, marveč tudi ministra za turizem.

V Termah Krka si po besedah Jožeta Berusa prizadevajo za intenzivno trženje na izbranih ključnih trgih ob racionalizaciji poslovanja. So za učinkovito promocijo Slovenije na tujem kot podporo turističnim podjetjem ne glede na to, v kakšni obliki je promocija na državni ravni organizirana.

Štravs Podlogarjeva: Spirit ni prinesel pozitivnih sinergij Da je promocija turističnih produktov prešibka in da jo je treba povečati za trženje Slovenije kot celovite destinacije, je prepričana tudi Eva Štravs Podlogar, saj živimo v izjemno konkurenčnem okolju, kjer so gostje dnevno oblegani s številnimi ponudbami. "Slovenija mora imeti samostojno nacionalno turistično organizacijo s primernim proračunom. Sinergije, ki naj bi jo prinesla nova organiziranost znotraj Spirita, žal nismo zaznali," še pravi Štraus Podlogarjeva iz Turizma Bled.