Ponedeljek, 11. 11. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Tožilstvo po 20 letih premagalo rekorderja med davčnimi dolžniki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,28
24
Mariborskemu podjetniku je spodletel načrt, ki bi mu omogočil, da se dokončno znebi milijonskih dolgov. Kakšno vlogo sta pri tem imela tožilstvo in sodišče? Zakaj je njegova partnerica pri spornih poslih kljub pravnomočni zaporni kazni odkorakala na prostost?
Zoran Trifunović, nekdanji trgovec z naftnimi derivati, ki je zaslovel kot največji davčni dolžnik med fizičnimi osebami, se je več kot 20 let uspešno izogibal postopkom, ki so jih zoper njega vodili davkarija, tožilstvo in drugi državni organi.
Sojenja proti mariborskemu podjetniku so spremljali številni zapleti. V najbolj odmevnem primeru, ko so mu sodili zaradi velike davčne utaje, se je zadeva tik pred zastaranjem zaradi pomanjkanja dokazov končala z oprostitvijo.
Vmes se je zgodilo še zastaranje 10-milijonskega davčnega dolga, ki je v večini ostal nepoplačan. Lastništvo nepremičnin in drugega premoženja je s pomočjo svetovalcev dvomljivega slovesa še pravočasno umaknil na podjetja s sedežem v tujini.
Zoranu Trifunoviću so očitali, da je brez davkov prodal 40 milijonov litrov goriva. Fotografija je simbolična.
Na koncu se je leta 2014 odločil še za osebni stečaj, s katerim bi odpisal 1,8 milijona evrov obveznosti do več upnikov, med drugim do NLB Leasinga in Eni Slovenija. Petletno preizkusno obdobje se je izteklo konec prejšnjega meseca, ko bi se moral zgoditi zaključek postopka in s tem odpis dolga.
Toda država, ki jo je Trifunović že večkrat porazil, je podjetniku naposled prekrižala načrte.
Zakaj je padel osebni stečaj
Na okrožnem sodišču v Mariboru so namreč zavrnili njegov predlog za odpust obveznosti. Razlog? Trifunović je bil letos pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, kar je ena od zakonskih ovir za vodenje postopka oziroma odpis dolga.
Po naših podatkih gre za kazenski postopek, ki je potekal pred okrajnim sodiščem v Mariboru in v katerem so mu očitali kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Eno od Trifunovićevih podjetij si je prilastilo montažni šotor, ki je bil v njegovem skladišču, s tem pa lastnika oškodovalo za skoraj 40 tisoč evrov.
Na sodbo iz julija lani se je Trifunović pritožil, a ga je višje sodišče v Mariboru v začetku letošnjega leta zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Izrekli so mu pogojno obsodbo na zapor enega leta s preizkusno dobo dveh let.
Njegov odvetnik Ingmar Bloudek je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je prepričan, da so se med sojenjem zgodile številne kršitve, vmes pa naj bi tožilstvo večkrat spreminjalo kaznivo dejanje, ki ga je očitalo Trifunoviću. "Če bo vrhovno sodišče ugodilo naši zahtevi, je odločitev okrožnega sodišča o zavrnitvi odpusta obveznosti v osebnem stečaju nepravilna in nezakonita," je dodal Bloudek.
Očitali so mu fiktivno prodajo goriva
Zoran Trifunović je bil v devetdesetih letih eden od večjih domačih trgovcev z naftnimi derivati v državi. S tem poslom se je ukvarjal prek podjetja Geocom, vendar se je znašel pod drobnogledom davkarije in organov pregona.
Očitali so mu, da je brez davkov prodal 40 milijonov litrov goriva. Obtožili so ga organiziranja fiktivne prodaje naftnih derivatov, pri katerih naj bi utajili za več kot devet milijonov evrov davka. Zaradi tega je celo pol leta preživel v priporu.
Sojenje so spremljali številni zapleti. Trifunović je redko prihajal na obravnave, več let se je z zdravniškimi opravičili izmikal zatožni klopi, prič na sodišče ni bilo ... Kot že omenjeno, se je sojenje leta 2008 končalo z oprostitvijo.
Zato pa se je še nadaljnjih šest let ohranil visok davčni dolg, a je država na koncu ostala praznih rok.
Kdo mu je pomagal pri umikanju premoženja
Proti Trifunoviću že dalj časa teče še eno sojenje, in sicer zaradi oškodovanja upnikov, za kar mu grozi kazen do pet let zapora.
Šlo je za domnevno sporne posle v mariborskem podjetju Inometal ABC, ki je nastalo na pogorišču nekdanje Metalne in se je ukvarjalo s predelavo kovin. Ko je zaradi gospodarske krize zašlo v težave, pa se je začelo reševanje njegovega premoženja v tujino, pri čemer naj bi bili upniki oškodovani.
Pri reševanju premoženja so mu pomagali ljudje iz omrežja nekdanjega podjetja Orion, ki je imelo leta 2004 ključno vlogo v aferi z domnevno oderuškimi posojili.
Pri tem so mu pomagali ljudje iz omrežja nekdanjega podjetja Orion, ki je imelo leta 2004 ključno vlogo v aferi z domnevno oderuškimi posojili. Gre za skupino, ki se zadnje desetletje ukvarja s "čiščenjem" podjetij, ki jih lastniki prepišejo nanje, nato pa končajo v stečaju ali izbrisu. Za novimi, slamnatimi lastniki premoženja pa se izgubi vsaka sled.
Ena od ključnih oseb tega omrežja je Barbara Podlogar, nekdanja direktorica Oriona. Njene storitve je najel tudi Trifunović, po prepričanju tožilstva pa naj bi zasnovala vso shemo oškodovanja upnikov. Oba, tako Podlogarjeva kot Trifunović, sta zdaj na zatožni klopi.
Mariborčan naj bi z njeno pomočjo načrtno umikal večmilijonsko premoženje tudi iz drugih svojih podjetij. Gre za nepremičnine in vrednostne papirje štirih različnih podjetij: poleg Inometala še Kandela, ki je bilo pred leti po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vpleteno v kupovanje časnika Večer, ABC Kepic in S Kvadrat.
Nekdanjo prvo damo Oriona po sedmih dneh izpustili iz zapora
Barbara Podlogar, med glavnimi akterji v zadevi Elektrooptika, eni od najbolj odmevnih korupcijskih zgodb pri nas, je bila konec oktobra po zgolj sedmih dneh prestajanja zaporne kazni izpuščena na prostost.
Vrhovno sodišče je namreč Podlogarjevi, ki je bila obsojena na tri leta in štiri mesece zapora, ustavilo prestajanje kazni, je poročal spletni portal Pod črto. Ugodilo je zahtevi zagovornikov Podlogarjeve za revizijo sodbe višjega sodišča in presodilo, da obstaja velika verjetnost, da bo sodbo razveljavilo.
"Mafijski" napad na državno podjetje se je zgodil marca 2013, ko je skupina posameznikov z elektronsko izvršbo brez vednosti lastnikov Elektrooptike neopazno pobrala ves denar na računu. Manever jim je olajšal takratni direktor Elektrooptike Gregor Jeza. Malo po tem, ko je decembra 2012 postal direktor, ni podaljšal pogodbe o vezavi bančnih depozitov, denar pa je pustil na računu.
Za nameček so neznane osebe poškodovale poštni nabiralnik Elektrooptike v Stegnah v Ljubljani, tako da je iz njega pravočasno izginilo obvestilo sodišča o izvršbi. V družbi se zato zoper njo niso pritožili. V poškodovanem nabiralniku je Jeza našel le kos mesa in grozilno pismo, s čimer je želel lastnike prepričati, da z izvršbo ni imel nič.
24