Temni in grozeči oblaki v Kopru nad nekoč cvetočim Cimosom

POUDARKI:

- Prodaja koprskega koncerna Cimos, ki skupaj zaposluje okrog šest tisoč ljudi, visi na nitki.

- Stari znanec iz slovenjgraškega Preventa Nijaz Hastor naj bi bil pripravljen za nakup Cimosa namesto prvotnih 250 milijonov ponuditi bistveno manj.

- Cimos ima še vedno za več kot 200 milijonov evrov posojil.

- Trenutno Hastor opravlja skrbni pregled Cimosa.

- Skoraj polovični lastnik Cimosa je DUTB z 47-odstotnim deležem, Republika Slovenija ima 24,3 odstotka, sledijo pa banke NLB, Gorenjska banka, Abanka, NKBM in SID banka.

- Ključen razlog za porazno zanimanje potencialnih investitorjev je agonija Cimosa.

- Postopke prestrukturiranja in prodaje Cimosa vodi finski projektni menedžer Janne Harjunpää.

- Kupnina za Cimos ne bo zadostovala niti za poplačilo njegovih dolgov, zato bodo morale banke v svojih bilancah opraviti nove odpise.

- Če prodaja Cimosa ne uspe, ga bosta morali reševati država in DUTB.

- Cimos ne zmore vračati dolgov, potrebuje pa tudi nove investicije.

Nijaz Hastor, nekdanji solastnik propadlega Prevent Globala iz Slovenj Gradca, zdaj pa lastnik sarajevske skupine ASA Prevent in nemškega podjetja Prevent Dev, je že oktobra lani za Cimos oddal najvišjo nezavezujočo ponudbo.

Čeprav je bilo interesentov za nakup celotne družbe ali njenih delov na začetku še precej, so se ti po vpogledu v poslovanje Cimosa iz igre za nakup umaknili.

Ponudbo za Cimos bo morda dal tudi italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria. A sklad bi kupil le dva programa: turbo program in kinematiko. Foto: STAfoto

Kaj je slabše za koprski Cimos: Nijaz Hastor ali ustavitev prodaje?

Trenutno skrbni pregled Cimosa opravlja le še ekipa Nijaza Hastorja pod vodstvom njegovega finančnega svetovalca, ruske banke VTB. Prodajalci pričakujejo kvečjemu še ponudbo italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria. Toda Italijani se zanimajo zgolj za nakup dveh programov: turbo programa in kinematike. Medtem bi lastniki in upniki želeli prodati podjetje kot celoto.

Bo ponujena kupnina celo nižja od dolgov?

V tem trenutku ni mogoče napovedati, ali bo do prodaje koprskega koncerna, ki skupaj zaposluje okrog šest tisoč ljudi, dejansko prišlo. Hastor naj bi namreč ponudbo precej znižal. Medtem ko je na začetku prodajnega postopka vrednost Cimosa skupaj z dolgovi ocenjeval na približno 250 milijonov evrov, naj bi po pregledu poslovanja zdaj ponujal le še okoli 150 milijonov evrov.

Takšna ponudba bo za lastnike zaradi visokih dolgov, ki jih ima Cimos, težko sprejemljiva. Potem ko so lani upniki pretvorili del dolgov v lastništvo oziroma jih odpisali, je imel namreč Cimos še vedno več kot 200 milijonov evrov obveznosti. Kupnina, o kateri se govori, torej ne bi zadostovala niti za poplačilo vseh dolgov.

Tovarna Cimos v Kopru:

Interesente odgnalo pomanjkanje naročil

Največji lastnik Cimosa je sicer Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) z 47-odstotnim deležem. Republika Slovenija ima 24,26 odstotka, sledijo pa NLB, IFC, Gorenjska banka, Abanka, NKBM in SID banka. Upnikov je okoli 15, tudi med njimi je največja DUTB, ki ima okoli 60 odstotkov vseh terjatev. Cimosova agonija Ključen razlog za porazno zanimanje potencialnih investitorjev je agonija Cimosa.

Pri njenem reševanju lastniki in banke upnice nekaj let niso našli skupnega jezika, kako izpeljati sanacijo in koliko bo kdo od njih prispeval, da bi se izognili stečaju. Negotovost je pričakovano pustila posledice predvsem pri naročilih, saj v avtomobilski industriji veljajo nekajletni razvojni ciklusi, za naročnike pa je pomembna stabilnost dobavitelja.

Po trditvah naših virov je bilo pomanjkanje naročil za prihodnjih nekaj let tudi najpomembnejši razlog, da so se potencialni kupci umaknili oziroma da so začeli ponujati kupnino, s katero ni mogoče v celoti poplačati niti dolgov.

Komu bo šla kupnina?

Lastniki pa za pomanjkanje naročil in posledično negotovo prihodnost vedno bolj krivijo tudi DUTB. Postopke prestrukturiranja in prodaje vodi projektni menedžer Janne Harjunpää. Ta je, kot trdijo ostali lastniki, od Cimosovih dobaviteljev lani dejansko izsilil, da so pri finančnem prestrukturiranja podjetja sodelovali s posojilom v višini 20 milijonov evrov.

S tem naj bi se nekaterim od njih tako zameril, da Cimosu niso več dali novih razvojnih naročil, ampak so se odločili počakati, da se obstoječe pogodbe iztečejo.

Janne Harjunpää, ki vodi proces prodaje Cimosa, naj bi od dobaviteljev lani dejansko izsilil, da so pri finančnem prestrukturiranja podjetja sodelovali s posojilom v višini 20 milijonov evrov. Foto: STA ,

Četudi bi prodajni konzorcij dobil končno ponudbo, se lahko še vedno zgodi, da do prodaje ne bo prišlo. Harjunpää namreč, kot trdijo naši viri, ni vnaprej dogovoril formule, po kateri se bo razdelila kupnina med lastnike in upnike. Ker vse kaže, da kupnina ne bo zadostovala niti za poplačilo dolgov, bodo morale banke v svojih bilancah opraviti nove odpise.

Pri tem pa je pričakovati dodatne zaplete, saj bo težko vse prisiliti v nove odpise dolgov. V najboljšem primeru se bo prodajni postopek zaradi usklajevanja med upniki zavlekel za nekaj mesecev in posledično celo propadel.

Če pade prodaja, gre Cimos v novo "prisilko"

Po naših informacijah v Cimosu in na SDH že snujejo scenarij B, kako preprečiti stečaj, če prodaje Cimosa ne bo. V tem primeru bi se v reševanje morali aktivno vključiti država in DUTB, ki bi morali predvsem strateške kupce iz avtomobilske industrije pomiriti, jim predstaviti nov načrt poslovne in finančne sanacije ter jih prepričati v nadaljnje sodelovanje.

Vedno bolj je jasno tudi, da je breme dolgov kljub visokim odpisom, za katerega so se dogovorili v postopku prisilne poravnave pod taktirko slabe banke, za Cimos preveliko. V prihodnjih letih bo moral pospešeno vračati dolgove, potreboval pa bo tudi dodatna vlaganja, s pomočjo katerih bo na trgu lahko ponudil nove izdelke, ki so ključni za njegovo dolgoročno preživetje. Ob koncu leta naj bi imel Cimos negativni kapital, zato bi bila ob neuspešni prodaji najverjetneje potrebna nova prisilna poravnava.

Fincu kljub očitkom nova pogodba?

Bolj kot se približuje dan resnice za Cimos, bolj med ostalimi lastniki narašča nezadovoljstvo nad Jannejem Harjunpääjem. V usklajevanja naj bi se vedno bolj vključeval eden od njegovih sodelavcev. "Janne Harjunpää je del ekipe, ki vodi prodajni proces družbe Cimos," so v DUTB odgovorili na vprašanje, ali je prišlo do sprememb pri ekipi, ki je zadolžena za to naložbo in kako komentirajo zaskrbljujoče stanje na področju naročil.

Spomnimo, da je vodstvo DUTB, ko je pred meseci Fincu podaljševalo pogodbo, kot ključni razlog navedlo prav njegov angažma pri prodajnem postopku Cimosa, ki da ga je treba končati. Aprila se mu pogodba o sodelovanju izteče, po nekaterih informacijah pa naj bi mu kljub vsem očitkom na njegov račun pogodbo podaljšali.

"Vse pogodbe o zaposlitvah, razen članov upravnega odbora, so poslovna skrivnost," so nas odpravili v slabi banki. Prav tako niso želeli pojasniti, kako poteka prodajni postopek za Cimos in kako ocenjujejo rezultate poslovanja.

Kdo je Nijaz Hastor

Nijaz Hastor je bil eden od ključnih akterjev zgodbe o Preventu Globalu, ki se je potopil zaradi gospodarske krize in sporov med lastniki. Lastniško je obvladoval Prevent Dev, prek katerega je nadziral nabavo slovenjegraške skupine.

Nijaz Hastor je tudi s pomočjo Prevent Globala (v ozadju nekdanji prvi nadzornik družbe Albin Hojnik) zgradil proizvodno mrežo v državah c cenejšo delovno silo. Foto: STAfoto

Medtem ko Prevent Dev s sedežem v Wolfsburgu ustvarja okoli 450 milijonov evrov prihodkov, je Prevent Global že pet let v stečaju. Poslovnež iz bosanskega Goražda je namreč še pravočasno tudi s pomočjo Preventa Globala zgradil proizvodno mrežo v državah s cenejšo delovno silo.

Pred dvema letoma je svojo pot v Sloveniji končalo še eno Hastorjevo podjetje – Prevent Halog iz Lenarta v Slovenskih goricah –, ki je šlo po izgubi posla z Daimlerjem v likvidacijo, brez dela pa je ostalo 412 ljudi. Hastor je v zadnjih letih pomemben del poslov prepustil sinovoma, njegov poslovni imperij pa ima okoli 12 tisoč zaposlenih v avtomobilski, tekstilni, konfekcijski in pohištveni industriji.