Sreda, 28. 12. 2022, 21.47
1 leto, 10 mesecev
Startup, ki je zbral 140 milijonov: "To delamo v Ljubljani" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,23
20
"Naš cilj je zgraditi generacijsko podjetje. Jaz imam devetletnega sina in želim, da bo kot odrasla oseba še vedno spremljal, kako HYCU uspeva. Pa s tem ne mislim, da bo tudi on moral delati za podjetje. Z Goranom in celotno ekipo želimo zgraditi nekaj, kar bo trajalo. Zgraditi želimo nekaj posebnega. Oziroma smo to že storili, kar zadeva produkt," poudarja predsednik uprave HYCU Simon Taylor.
"Tehnologijo HYCU so razvili slovenski inženirji. Zaradi njih je podjetje postalo tako hiter globalen in inovativen igralec. HYCU je slovenska zgodba. In upam, da bo podobnih zgodb v Sloveniji še več," pravi Američan Simon Taylor, predsednik uprave zagonskega podjetja HYCU, ki se je rodilo v Sloveniji.
"Slovenija ima nekaj zelo unikatnega. Na eni strani imate zelo zahoden pristop do dela in poslovanja, hkrati pa imate veliko željo po enakosti, čistem okolju … Ste zelo progresivna država. K temu pa ste dodali še izjemen inženirski kader in kombinacija je fantastična," pravi predsednik uprave zagonskega podjetja HYCU Američan Simon Taylor. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije sredi decembra.
Ste eden izmed soustanoviteljev podjetja HYCU. Kako je podjetje pravzaprav nastalo?
Svoje prvo podjetje sem prodal, ko sem bil star 23 let. Kupil ga je lastnik Comtrada Veselin Jevrosimović. Leta kasneje, ko sem ravno končal MBA v Španiji, me je Jevrosimović poklical in dejal, da je kupil podjetje iz Slovenije Hermes Softlab. Jevrosimović me je prosil, da pregledam vse produkte, ki so jih razvili v podjetju, in se odločim, ali ima kateri velik tržni potencial. Kmalu po prihodu v Slovenijo sem odkril, da so v Hermesu razvili programsko rešitev za produkt multinacionalke Citrix Systems. Tako je nastalo podjetje Comtrade Software, ki sem ga vodil vse do prodaje Citrixu leta 2014.
Ravno takrat sem bil v Las Vegasu in sem proslavljal prodajo podjetja, ko sem sredi bara zagledal Gorana Garevskega. Gorana sem spoznal v Sloveniji in hitro sva se zapletla v pogovor. Zanimalo me je, kaj dela v Las Vegasu, in pojasnil mi je, da je na mednarodni konferenci o zaščiti podatkov. Nisem mogel verjeti, da Gorana zanima tako neseksi industrija. Vendar me je Goran hitro prepričal v nasprotno. Vprašal me je, kako sem prišel do bara. Z Uberjem, sem odgovoril. No, ne obstaja Uber za zaščito podatkov, mi je poslovno priložnost v eni povedi razložil Goran. Sledil je dolg pogovor o priložnostih na trgu in kmalu sva skupaj sedela v prostorih Comtrada in od podjetja dobila začetno investicijo za nov posel.
HYCU se je tako uradno rodil aprila 2018. Z začetkom epidemije covid-19 smo ugotovili, da moramo zaradi hitre rasti podjetja spremeniti način dela, da lahko začnemo osvajati ves svet. Iskali smo dodaten denar in na koncu smo se odločili za sodelovanje z Bain Venture Capital. V 16 mesecih smo zbrali za 140 milijonov dolarjev investicij, kar nam je omogočilo, da smo izplačali Comtrade ter začeli še hitreje rasti.
Torej lahko rečemo, da se je HYCU rodil v Sloveniji?
Seveda. Tehnološko podjetje stoji na tehnologiji in inženirjih, ki so to tehnologijo razvili. In tehnologijo HYCU so razvili slovenski inženirji. Zaradi njih je podjetje postalo tako hiter globalen in inovativen igralec. HYCU je slovenska zgodba. In upam, da bo podobnih zgodb v Sloveniji še več.
Slovenija ima nekaj zelo unikatnega. Na eni strani imate zelo zahoden pristop do dela in poslovanja, hkrati pa imate veliko željo po enakosti, čistem okolju … Ste zelo progresivna država. K temu ste dodali še izjemen inženirski kader in kombinacija je fantastična.
"Poleg fenomenalnih ljudi imate v Sloveniji tudi odlično infrastrukturo. Iz potreb gospodarstva bi torej dejal, da ima Slovenija vse, kar podjetja potrebujejo. Kar pa zadeva pravno-formalni okvir, pa bi lahko še kaj izboljšali," opozarja Simon Taylor.
Kakšne načrte ima podjetje v Sloveniji? Boste investirali, zaposlovali …?
Ravno investiramo. Trenutno sedimo v prvem nadstropju naših novih pisarn v Ljubljani. Drugo nadstropje se že prenavlja in pripravlja za našo ekipo. Vsako leto bomo zaposlovali več in več Slovenk in Slovencev. Celotno vodstvo razvoja in dobršen del inženirjev je v Sloveniji. Prav tako je v Ljubljani sedež marketinga HYCU in iz Slovenije vodijo vse globalne in nacionalne marketinške kampanje.
Slovenci imate neverjetno sposobnost razumevanja multikulturnosti, kako z istim produktom nagovarjati različne trge v različnih državah. To je velika prednost slovenskega gospodarstva, ki vam omogoča, da ste na svetovnem trgu močnejši igralec, kot bi sicer bili glede na število prebivalstva in velikost države.
V Slovenijo torej prinašate milijone iz ZDA. Vas kaj moti pri tem procesu, bi kaj spremenili v Sloveniji?
Poleg fenomenalnih ljudi imate v Sloveniji tudi odlično infrastrukturo. Glede potreb gospodarstva bi torej dejal, da ima Slovenija vse, kar podjetja potrebujejo. Kar pa zadeva pravno-formalni okvir, pa bi lahko še kaj izboljšali. Predvsem na področju obdavčitev in načina, kako sprejemate tuja podjetja v državo. Bolj morate stremeti k temu, da se približate odprtotržnim gospodarstvom z vidika prijaznosti do podjetij.
Seveda razumem, da slovenske vrednote po enakopravnosti, čistem okolju … včasih pridejo v navzkriž z nekaterimi interesi gospodarstva, vendar bi Slovenija morala storiti več, da bi lahko tukaj podjetja rasla in uspevala.
Ali so vas obiskali župan mesta, gospodarski minister, predsednik vlade …?
Smo pa res kar presenečeni nad pomanjkanjem zanimanja za nas v Sloveniji. Z vsemi ljudmi, s katerimi smo se srečali, smo imeli zelo pozitivne izkušnje. Je pa velika razlika med Slovenijo in drugimi državami, kjer odpiramo razvojna središča in druga podjetja. Povsod drugje nas pričakajo ljudje, ki nam pomagajo z administrativnimi in drugimi izzivi poslovanja v njihovi državi. Tega v Sloveniji ni bilo.
Zbrali ste že več kot 140 milijonov dolarjev zunanjih investicij. Kaj je naslednji korak? Borza?
Naš cilj je zgraditi generacijsko podjetje. Jaz imam devetletnega sina in želim, da bo kot odrasla oseba še vedno spremljal, kako HYCU uspeva. Pa s tem ne mislim, da bo tudi on moral delati za podjetje.
Z Goranom in celotno ekipo želimo zgraditi nekaj, kar bo trajalo. Zgraditi želimo nekaj posebnega. Oziroma to smo že storili, kar zadeva produkt.
In kako zgradiš generacijsko podjetje? Odhod na borzo je seveda logičen naslednji korak in s tem se bomo ukvarjali v prihodnjih nekaj letih.
Ste že samorog, torej milijardo dolarjev vredno podjetje?
(Smeh, op. p.) Naše evaluacije ne razlagamo javno. Menim, da obsesija z evaluacijo podjetij ustvarja napačno zgodbo podjetij. Kar naenkrat merilo uspeha namesto prihodkov, zadovoljstva strank in zaposlenih … postane evaluacija. In tako vodstva podjetij sprejemajo napačne odločitve.
"Kaj je vam najpomembneje, da ostane skrito očem drugih? Najverjetneje so na prvem mestu informacije o vaših družinskih članih. Potem vaš denar. Ter seveda vaše zdravstvene informacije," pravi Simon Taylor.
Med vašimi strankami je veliko ameriških vladnih agencij. Ali imate tudi stranke v Evropi?
Imamo, vendar jih večino ne smemo javno izpostavljati. Trenutno sodelujemo z več kot 200 državnimi institucijami z vsega sveta. In povpraševanje raste vsak dan, predvsem zaradi dejstva, da se danes hekerski napad zgodi že vsakih šest sekund.
Naša tehnologija je pri strankah priljubljena predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič, produkti temeljijo na Linuxu. In drugič, omogočamo zaščito podatkov tudi v primerih, ko ni mogoč dostop do spleta.
Vam bom povedal primer. Gre za državo, ki ima relativno močno vojaško mornarico. Obrnili so se na nas s težavo, kako zaščititi zaupne podatke na bojnih ladjah, tudi ko so te daleč od domovine in nimajo dostopa do spleta. Mi smo bili eno od treh podjetij, ki je sodelovalo pri preizkusu. Bojno ladjo so za šest tednov poslali na morje in ko so se mornarji vrnili, so izbrali naš produkt. Poleg dejstva, da so naše rešitve delale, tudi ko ladja ni imela dostopa do spleta, so naš produkt izbrali, ker so ga marinci znali uporabljati brez težav. To zgodbo rad povem zaradi nauka, da preprostost uporabe na koncu vedno premaga predimenzioniranost produktov.
Katere industrije so trenutno po vaših izkušnjah najbolj usmerjene v varnost podatkov?
Na prvem mestu je javni sektor, na drugem zdravstveni in na tretjem finančni sektor. In to je razumljivo, saj imajo organizacije oziroma podjetja iz teh treh sektorjev najbolj občutljive podatke.
Kaj je vam najpomembneje, da ostane skrito pred očmi drugih? Najverjetneje so na prvem mestu informacije o vaših družinskih članih. Potem vaš denar. Ter seveda vaše zdravstvene informacije.
Zato se morajo podjetja in organizacije iz teh sektorjev zaradi pričakovanj uporabnikov oziroma državljanov res potruditi pri varovanju občutljivih podatkov.
Da se bo v prihodnjih mesecih zgodila svetovna recesija, govorijo vsi, od politikov do gospodarstvenikov. Kakšen je vaš pogled na to? Je recesija res pred vrati?
Če pogledamo makroekonomsko stanje zahodnih gospodarstev, lahko sklepamo, da je pred nami recesija. Ena izmed posledic vojne so naraščajoči stroški energentov. Še včeraj sem bil v Franciji in med sestankom smo bili v zimskih bundah, ker je francoski predsednik zaprosil vse, da znižajo ogrevanje v prostorih.
Dražji energenti pa ne povzročajo le sestankov v zimskih bundah, ampak tudi manjšo kupno moč ljudi. Tudi če zmanjšate temperaturo v prostorih, še vedno odštejete nekaj denarja za energente. In ravno manjše povpraševanje prebivalstva bo dokončno sprožilo plaz recesije. To velja za Evropo.
V ZDA je malo drugačna zgodba, glavni makroekonomski izziv je inflacija. Ker so obresti zrasle, ljudje nimajo več spodbud za vlaganje denarja v podjetja prek nakupa delnic … Sicer ne menim, da smo se spet znašli v podobni situaciji kot leta 2008, vendar smo zadnjih deset let spremljali nerealistično dogajanje na trgih in vrednosti nekaterih podjetij recimo niso imele stika z realnostjo. Podjetja, ki so imela dva milijona dolarjev prihodkov, so se razglašala za samoroge, torej podjetja, vredna milijardo evrov. Vse to se mora končati in se bo. Kmalu.
Osebno menim, da bo to prečiščenje dobra stvar. Ne samo ameriško, vso svetovno gospodarstvo se mora vrniti na realna tla. Podjetja morajo ustvarjati dobiček, ne pa se osredotočati na absurdno rast. Glavno vprašanje mora biti, kako zgraditi smotrn posel, ki je lahko uspešen na dolgi rok. To pa pomeni, da morajo podjetja razmišljati tudi o dobrobiti svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev ter seveda okolja.
Zadnje mesece spremljamo – ne samo na borzah, temveč tudi prek oglasov za delo –, da je zahodni tehnološki sektor že zelo na udaru. Večina velikih tehnoloških podjetij že odpušča … Kako se boste oziroma ste se vi pripravili na recesijo?
V časih recesije uspeva predvsem kriminalcem. Danes pa kriminalci več ukradejo v digitalnem svetu kot v realnem. Današnji kriminalci pač niso več bančni roparji z maskami, temveč hekerji. In zaščita podatkov je ena izmed ključnih ukrepov pri vzpostavljanju zaščite proti hekerjem. Bom poskušal argument predstaviti na bolj poljuden način.
Ste v gradu in imate skrinjo zlata. Lahko storite dve stvari. Lahko zgradite zelo visok zid in poglobite zaščitne jarke, lahko pa premaknete skrinjo zlata na varno mesto, do katerega roparji ne bodo imeli dostopa.
Treba se je zavedati, da je danes digitalni kriminal v porastu predvsem zaradi dejstva, da je danes hekanje varnostnih sistemov postalo relativno poceni. Danes ne potrebujete več doktorata in let izkušenj, v informacijske sisteme uspešno vdirajo 16-letniki, ki so za sto ameriških dolarjev na temnem spletu kupili vsa potrebna programska orodja.
HYCU ima rešitve za te izzive, zato menim, da se bomo z recesijo uspešno spopadli.
"Ne gre za to, da imamo skrivnosti za katere nočemo, da jih kdo izve. Gre za to, da so celotna naša življenja zaščitena z gesli. Če ne znamo logično pristopiti k varovanju podatkov, potem nikoli ne bomo res varni. Zato vedno pravim, da ne gre za podatke, gre za ljudi, katerih življenje ti podatki razkrivajo," opozarja Simon Taylor.
Vendar ali se ljudje in podjetja res zavedajo pomena varnosti občutljivih podatkov na ravni, kot jo opisujete vi? Ali ni to še vedno tema, ki jo le malokdo jemlje resno?
Menim, da ljudje napačno razumejo pomen osebnih informacij. Seveda do določene mere razumem argument posameznika, da mu ni treba nič skriti in ga zato ne skrbi digitalna zasebnost. In da ga ne bi motilo, če bi se na spletu znašla vsa njegova elektronska sporočila. Vendar, če tematiko spet poskušam razložiti bolj poljudno ...
Ali bi šli do bančnega roparja, ki ravnokar ropa finančno ustanovo, in mu dali vsa gesla in druge potrebne dokumente za dostop do svojih osebnih računov in sefa v trezorju? Bi mu dali bančno kartico in PIN-kodo? Bi dali kriminalcem lokacijo, kje se igra vaš otrok? Bi kriminalcem dali zdravstvene kartoteke svoje babice in jim hkrati dejali, da dokumente pričakujete nazaj, ko bo babica potrebovala operacijo?
Ne gre za to, da imamo skrivnosti, za katere nočemo, da kdo izve za njih. Gre za to, da so celotna naša življenja zaščitena z gesli. Če ne znamo logično pristopiti k varovanju podatkov, potem nikoli ne bomo res varni. Zato vedno pravim, da ne gre za podatke, gre za ljudi, katerih življenje ti podatki razkrivajo.
Pa se trend glede razumevanja pomembnosti varnosti podatkov spreminja?
Vse več ljudi se sicer zaveda te problematike, vendar še ne dovolj. Jaz temu pravim kar problem mentalnega zdravja generacije. Če se spomnite, je bil obisk psihoterapevta ali psihiatra pri starejših generacijah tabutema. Ljudje niso želeli govoriti o mentalnem zdravju … Danes je to področje bolj ali manj, vsaj v zahodnem svetu, brez stigme.
Danes je podobno z digitalnim kriminalom. Ljudje ne želijo priznati, da so bile žrtve hekerjev ali pa digitalnih prevarantov. Tudi podjetja imajo težave s tem. Za koliko zgodb izvemo šele leta po tem, ko so bila podjetja žrtev napada in se podatki o njihovih strankah znajdejo na temni strani spleta?
In ker tako ljudje kot podjetja nočejo priznati, da se to res dogaja, posledično podcenjujemo, kako pogost je digitalni kriminal danes. Ko smo začeli lastne raziskave digitalnega kriminala, se je napad zgodil vsakih 16 sekund. Danes se zgodi že vsakih šest sekund.
V skorajda popolnoma digitalnem svetu so hekerski in drugi digitalni napadi največja grožnja našemu življenju. Vsak vidik našega življenja definirajo podatki, ki so v digitalni obliki.
Zadnje tedne se ves svet igra z umetno inteligenco, bolj specifično s chatGPT. Kako vidite razvoj umetne inteligence in ali bo vplivala tudi na vaš posel?
Umetna inteligenca je postala realnost in zame osebno je ključno vprašanje državna regulativa. V ZDA je vse starejša tudi populacija, ki zaseda ključne funkcije v javni upravi. Posledica tega je velik razkorak med tem, kaj se dogaja znotraj politike in državnih institucij, in tem, kaj se dogaja na področju tehnologije. Umetna inteligenca bo postala pomemben del našega vsakdana na mnogo področjih in bo spremenila vse industrije. Če ne bomo imeli politike, ki bo razumela to tehnologijo in njen vpliv na družbo, se nam ne bo uspelo zaščiti pred negativnimi vidiki umetne inteligence. Cilj seveda ne sme biti ustavitev razvoja, temveč najti pametne načine reguliranja UI.
"Sem investitor v kriptosvet in sem velik podpornik tokenizacije sredstev in možnosti digitalnega prenosa pravic. Menim, da bo kripto svojo revolucionarnost šele pokazal," meni Simon Taylor.
Vendar če pogledamo samo kritposvet, torej kripotvalute, blockchain …, ki ima že več kot deset let, pa še vedno ni nobene pametne regulative nikjer na svetu, smo lahko malo skeptični do tega, da bo državam uspelo regulirati AI?
Se zelo strinjam. Propad FTX je pokazal, kaj se zgodi, ko politiki najmočnejše države na svetu od enega mladega moškega pričakujejo, da jim bo razložil novo tehnologijo in jim jo pomagal regulirati.
Zato je nujno, da ljudje poskrbimo, da bodo izvoljeni posamezniki, ki imajo vsaj osnovno razumevanje realnega sveta in novih tehnologij. Oziroma vsaj sposobnost učenja. V nasprotnem primeru nam bodo zakone pisala podjetja iz novih industrij. In podjetja bodo vedno poskrbela, da bodo zakoni napisani tako, da jim bodo predvsem omogočali visoke dobičke.
Bi pa poudaril še to. Sem investitor v kriptosvet in sem velik podpornik tokenizacije sredstev in možnosti digitalnega prenosa pravic. Menim, da bo kripto svojo revolucionarnost šele pokazal.
Bo torej HYCU nekega dne izdal svojo kriptovaluto?
(Smeh, op. p.) Počakajmo najprej, kako se bo svet spremenil zaradi zadnjih polomov v kriptu, kot je bil propad FTX. HYCU se bo osredotočal na zaščito podatkov naših strank.
Zadnje vprašanje. Nekdanji ameriški veleposlanik se je zdaj, ko je v pokoju, preselil v Slovenijo in želi tukaj preživeti jesen svojega življenja. Glede na to, da ste bili že tokrat v Sloveniji, ali delite sentiment?
(Smeh, op. p.) Zagotovo delim sentiment. Slovenija je ena izmed mojih najljubših držav na svetu. Prelepa narava, odlična hrana, prijazni ljudje, geografska lokacija … Slovenija je res pravi biser.
20