Slovenija želi povečevati izvoz za pet odstotkov letno

Aleš Cantarutti je na drugi nacionalni konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju danes predstavil dokument Mednarodni izzivi 2019–2020. Ta predvideva povečevanje vrednosti izvoza za pet odstotkov letno, povečevanje deleža izvoza malih in srednjih podjetij, povečevanje tujih neposrednih investicij (TNI) v deležu BDP za 0,5 odstotne točke letno ter povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega za pet odstotkov letno.

Novice Bruselj poslabšal napoved za Slovenijo, slovenski izvoz lani z 9,2-odstotno rastjo

Januarja dosežen najboljši rezultat v zgodovini

"Cilji so jasni, osredotočenost tudi, pomembno pa je enotno delovanje ekosistema, torej da plujemo v isto smer, da smo skupaj," je dejal Cantarutti. Državni sekretar je poudaril, da je Slovenija v letošnjem januarju pri rasti izvoza dosegla najboljši rezultat za ta mesec v svoji zgodovini. A še vedno je več kot 50 odstotkov izvoza usmerjenega na trge, ki so od nas oddaljeni do 500 kilometrov.

Storitve ob tem obsegajo le 20 odstotkov celotnega izvoza, čeprav predstavljajo 65 odstotkov slovenskega BDP. "Imamo priložnosti, imamo se o čem pogovarjati," je poudaril Cantarutti.

Novice IMF ohranil napoved gospodarske rasti za Slovenijo

Tuje neposredne investicije se krepijo

Priložnosti se kažejo tudi na področju TNI. Te se sicer v Sloveniji krepijo, a njihov delež v BDP znaša le 32 odstotkov. V EU je povprečje 59 odstotkov, na Češkem pa na primer 65 odstotkov. Trgi, na katere se bo Slovenija osredotočila v "TNI-ofenzivi", so sicer po besedah Cantaruttija Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, ZDA in Japonska.

Za namen izvajanja programa spodbujanja internacionalizacije ima sicer letos gospodarsko ministrstvo na voljo nekaj več kot 13 milijonov evrov sredstev – devet milijonov za spodbujanje internacionalizacije in štiri milijone za spodbujanje investicij. Zunanje ministrstvo ima ob tem na primer 357 tisoč evrov za promocijske aktivnosti gospodarstva na tujih trgih, ministrstvo za kmetijstvo pa 170 tisoč evrov za promocijo na tretjih trgih.

V luči morebitne nove gospodarske krize je ekonomist Mojmir Mrak posvaril, da v Evropi nismo v celoti počistili finančnega sektorja. Foto: STA ,

Ekonomist Mojmir Mrak je v pregledu priložnosti do leta 2025 izpostavil štiri glavna srednjeročna tveganja v svetovnem gospodarstvu. To so geopolitična tveganja, protekcionizem, ki bi ga lahko spremljale tudi spremembe v deviznih tečajih, povečan obseg skupne zadolženosti držav in zasebnega sektorja ter kibernetski napadi na države in podjetja.

Dolgoročno je potencialna gospodarska rast nižja kot v preteklem obdobju, in sicer zaradi dejavnikov, kot sta nižja rodnost in strukturna brezposelnost. Pojema tudi družbena podpora procesom globalizacije, obeta se prerazporejanje moči med državami in korporacijami.

Novice Izvoz februarja višji za 12,2 odstotka

Gospodarska kriza bo gotovo prišla, vprašanje je le, kdaj

V luči morebitne nove gospodarske krize je Mrak posvaril, da v Evropi nismo v celoti počistili finančnega sektorja. Manjši je tudi manevrski prostor centralnih bank, države so bolj zadolžene, globalno finančno upravljanje pa je močno oslabljeno.

Za Slovenijo bo po njegovem mnenju v prihodnje še pomembneje, da je del EU, ki bo lahko kot partner vstopala v pomembne mednarodne dogovore. Slovenija sama pa se lahko osredotoči na štiri področja: makroekonomski okvir, vzpostavitev sistemskega proticikličnega instrumenta za primer nove krize, oblikovanje razvojnih prioritet ter nadaljevanje internacionalizacije, je še menil.

"Za Slovenijo je ključnega pomena, da je odprta, ne le politično, ampak predvsem gospodarsko," pa je v nagovoru dejal minister za zunanje zadeve Miro Cerar. "Samo tako, da podpiramo naše podjetnike ter podjetnike pri vstopanju na tuje trge in v Slovenijo privabljamo investitorje z dobrimi poslovnimi modeli, ki prinašajo dodano vrednosti, dobre zaposlitve, čiste tehnologije, bo namreč lahko šla Slovenija po poti dobre države," je povedal Cerar.

Poudaril je, da bo lahko vsak podjetnik lažje posloval v tujini ali pa s tujcem doma, če bo Slovenija slovela po dobrem šolskem sistemu in znanstvenih institucijah, kvalitetnem pravosodju, kvalitetnem gospodarskem sistemu ter podjetjih. "Vse šteje, zato smo vsi ambasadorji Slovenije," je dejal Cerar ter poudaril, da so zelo pomembni stiki z drugimi državami v različnih povezavah in institucijah, s katerimi Slovenijo postavljamo na svetovni zemljevid.