Četrtek, 29. 3. 2018, 14.58
6 let, 8 mesecev
Slovenija pripravlja tožbo proti Hrvaški zaradi NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Slovenija pripravlja tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi sodnih postopkov proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB). Tožba naj bi bila pripravljena še do izteka mandata tega sklica državnega zbora, so neuradno povedali dobro obveščeni viri.
To bo že druga tožba proti Hrvaški zaradi spora o nekdanjih deviznih vlogah v zagrebški podružnici LB, ki jih Hrvaška poskuša izterjati od NLB prek tožb na hrvaških sodiščih, čeprav je tudi sama tako z nasledstvenim sporazumom iz leta 2001 kot tudi z mokriškim memorandumom leta 2013 potrdila, da gre za vprašanje nasledstva po nekdanji skupni državi.
Prva tožba leta 2016
Prvo tožbo je Slovenija septembra 2016 vložila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zdaj pa naj bi jo tudi zaradi nespoštovanja evropskih pravil pred Sodiščem EU. Pripravo tožbe vodi skupina slovenskih pravnih strokovnjakov, je še razkril neimenovani vir.
Pravna osnova te tožbe je za zdaj še skrivnost, je pa iz dosedanjih uradnih stališč Slovenije jasno, da Hrvaška ne spoštuje lastnih mednarodnih zavez. Ne le, da gre pri vprašanju nekdanjih deviznih vlog za nasledstveno vprašanje, Hrvaška se je z mokriškim memorandumom zavezala tudi, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.
Kljub tej zavezi se postopki pred hrvaškimi sodišči nadaljujejo. Zgodila se je tudi izterjava sredstev iz premoženja NLB na Hrvaškem z izvršbo, eno od tožb je NLB poravnala tudi sama.
Premoženje želijo zaščititi tudi z dopolnistvijo ustavnega zakona
Poleg tega hrvaška sodišča v primeru izterjave teh obveznosti gledajo NLB kot pravno naslednico LB - kljub nasprotnim določilom iz slovenskega ustavnega zakona -, v primeru izterjave dolgov hrvaških pravnih oseb do nekdanje LB pa ne in NLB ne dajejo statusa stranke v postopku oziroma ti postopki že več let stojijo.
Slovenija sicer namerava slovensko premoženje zaščititi tudi z dopolnitvijo ustavnega zakona, po katerem NLB ne bi smela izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi se zgodile izvršbe oziroma zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.
Predlog trenutno pretresa strokovna komisija, ki mora v pripraviti mnenje o predlogu ter odgovoriti na odprte pravne dileme. Nato naj bi se nadaljevala obravnava predloga na ustavni komisiji DZ.
