Aleš Žužek

Petek,
25. 10. 2013,
18.48

Osveženo pred

7 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Slovenija pomoč

Natisni članek

Petek, 25. 10. 2013, 18.48

7 let, 5 mesecev

"Slovenija je zelo blizu tega, da bo izgubila boj"

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Za Bruselj bi bila pomoč Sloveniji politično manj težavna, kot je bila pomoč Cipru, kjer je bila pomoč politično občutljiva zadeve zaradi velikih depozitov ruskih državljanov v ciprskih bankah.

Stephen Adams iz svetovalnega podjetja Global Counsel je na spletni strani businessnewseurope zapisal, da je Slovenija glede na slabe napovedi o gospodarski rasti v prihodnjem letu in pričakovanja, da bodo stresni testi pokazali, da je finančna luknja v slovenskih bankah večja, kot je sprva zatrjevala Ljubljana, zelo blizu temu, da bo izgubila boj in zaprosila za mednarodno pomoč. To bi bil političen udarec za Ljubljano. Pa bi imela mednarodna pomoč Sloveniji tudi kakšne širše posledice v evroobmočju?

Kot piše Adams, je Slovenija majhna in zneski, ki bi jih potrebovala za sanacijo svojega bančnega sistema, so razmeroma majhni tako glede na vire sredstev, ki so na razpolago v evroobmočju, kot na vire sredstev v okviru ESM. Toda zadnji dogovori med Evropsko komisijo in Rimom o pogojih dokapitalizacije banke Monte dei Paschi di Sienna kažejo, da lahko dokapitalizirane slovenske banke pričakujejo, da bo Evropska komisija zahtevala zelo stroge ukrepe.

Za Bruselj bi bila sicer pomoč Sloveniji politično manj težavna, kot je bila pomoč Cipru, kjer je bila pomoč politično občutljiva zadeve zaradi velikih depozitov ruskih državljanov v ciprskih bankah. Toda tudi majhne vsote, ki bi bile potrebne za pomoč slovenskim bankam, bi bile politično občutljiva zadeva na severu Evrope – na Nizozemskem, kjer si prizadevajo za varčevalen proračun, in v Nemčiji, kjer je zdajšnja vlada že v predvolilni kampanji trdila, da v prihodnje ne vidi nobenih novih mednarodnih pomoči.

Poleg tega bi bila šesta mednarodna pomoč v evroobmočju (po Irski, Portugalski, Grčiji, Španiji in Cipru) v ostrem nasprotju z vse bolj glasnim zatrjevanjem evropskih politikov, da je evroobmočje že prebrodilo bančno krizo.

V primeru pomoči Slovenije bi Bruselj zagotovo poudarjal, da je to zadnje poglavje pri reševanju bančne krize v evroobmočju. Toda hkrati vse to že nakazuje na veliko težavo v letu 2014, ko bo Evropska centralna banka začela resne stresne teste v najpomembnejših bankah v evroobmočju. Ti bodo dali jasno sliko, kolikšna je pravzaprav finančna luknja v teh bankah.