Sreda, 6. 5. 2020, 11.13
4 leta, 6 mesecev
Slovenija iz Bruslja dobila zelo slabo napoved #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
39
Slovenija naj bi letos doživela sedemodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija.
Februarja je komisija napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto za Slovenijo ohranila pri 2,7 odstotka. Spomladanska napoved za letos in prihodnje leto za Slovenijo je nekoliko boljša od povprečja v območju evra, ki naj bi letos doživelo 7,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 6,3-odstotno rast, poroča STA.
Letos se bo gospodarska dejavnost bistveno skrčila
Komisija pri opisu razmer v Sloveniji izpostavlja, da se je gospodarska rast upočasnjevala že v drugi polovici lanskega leta, zlasti zaradi zmanjševanja investicijskih odhodkov. Letos se bo gospodarska dejavnost bistveno skrčila, a velik stimulacijski sveženj bo po pričakovanjih delno ublažil izgube na področju zaposlovanja in dohodkov gospodinjstev ter utrl pot močnemu okrevanju v letu 2021.
Kot velja na splošno za območje evra, lahko tudi Slovenija letos zaradi ukrepov v podporo gospodarstvu pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj in povečanje javnega dolga, ki pa se bosta nato v prihodnjem letu spet zmanjšala.
Finančno ministrstvo: Slovenija v boljšem položaju od povprečja
Slovenija je po "v boljšem položaju, kot je povprečje v območju evra", so v odzivu sporočili s finančnega ministrstva.
"Evropska komisija pričakuje oživitev gospodarske aktivnosti po končani epidemiji, okrevanju slovenskega gospodarstva pa bodo koristili predvsem ukrepi vlade, ki so bili sprejeti za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, predvsem z ukrepi za ohranitev delovnih mest," so zapisali na ministrstvu.
Kot so dodali, bo Slovenija po pričakovanjih med državami, ki bodo hitreje gospodarsko okrevale, saj so javne finance stabilne in banke likvidne.
"Pri tem pa je za izhod iz krize in za čim hitrejšo vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila bistvenega pomena preobrazba slovenskega gospodarstva z višjo dodano vrednostjo, manj birokracije in odprava administrativnih ovir," se zavedajo na ministrstvu.
Brezposelnost naj bi se povečala na sedem odstotkov
Sloveniji, ki je lani dosegla 0,5-odstotni presežek, komisija za letos napoveduje 7,2-odstotni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se prihodnje leto zmanjšal na 2,1 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se od lani do letos povečal s 66,1 odstotka na 83,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa znova zmanjšal na 79,9 odstotka. Vse te številke so boljše od povprečja v območju evra.
Brezposelnost naj bi se z lanskih 4,5 odstotka letos povečala na sedem odstotkov, v prihodnjem letu pa spet zmanjšala na 5,1 odstotka. Tudi na tem področju je položaj Slovenije boljši od povprečja v območju evra.
Ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 so prizadeli tudi trgovino na drobno, ki je marca v območju z evrom na mesečni ravni upadla za 11,2 odstotka, v EU pa za 10,4 odstotka. Na letni ravni je bil padec 9,2- oz. 8,2-odstoten. Slovenija je imela marca na letni ravni drugi največji padec trgovine na drobno v EU, saj je ta upadla za 15,1 odstotka.
Aprila je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 88.648 oseb, kar je je 13,9 odstotka več kot marca in 19,9 odstotka več kot aprila lani, so objavili na Zavodu RS za zaposlovanje. Rast števila brezposelnih je po njihovih navedbah posledica upočasnjene gospodarske aktivnosti in zmanjšanega vključevanja brezposelnih v zaposlitve.
39