Torek, 13. 8. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Slovenci na londonsko borzo po denar za posel s konopljo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
2
Londonsko podjetje Freyherr International, v ozadju katerega so Slovenci, je danes začelo s trgovanjem na londonski borzi NEX Exchange Growth. Podjetje ima tri majhne hčere v Sloveniji, ki računajo na uspeh v obetavni panogi proizvodnje izdelkov iz konoplje. Na borzi želijo zbrati 5,5 milijona evrov za širitev proizvodnje in razvoja.
Podjetje Freyherr ima v Sloveniji tri hčerinske družbe (Freyherr, Freyherr Pharma in Patron), ki se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo ekstraktov iz industrijske konoplje. Gre za manjša podjetja, ki so lani skupaj ustvarila 1,65 milijona evrov prihodkov in zaposlovala šest ljudi.
Skupina ima po navedbah na spletni strani kapacitete:
- v Sloveniji, kjer imajo obrat za proizvodnjo izdelkov iz konoplje za rabo v medicini, kozmetični industriji in industriji prehranskih dopolnil. Kot navajajo v enem od sporočil, so letos začeli z gojenjem konoplje na 20 hektarov velikem najetem zemljišču v Sečovljah. Startup Freyherr je od lani član strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (Srip) Zdravje-medicina, ki ga sofinancira država in katerega namen je povezovanje podjetij na tem področju;
- v Severni Makedoniji, kjer imajo od leta 2016 dva hektara površin za gojenje konoplje, iz katere izdelujejo izdelke z visoko vsebnostjo THC za rabo v farmacevtski industriji. Omenimo, da je bilo lani podjetje tudi član gospodarske delegacije, ki je s člani vlade Mira Cerarja potovalo v Makedonijo.
Največji delničarji obvladujoče londonske družbe so Slovenci Luka Freyer (28,5 odstotka), Tomaž Frelih (27,7 odstotka) in Eva Tavčar Benkovič (14 odstotkov). Frelih je glavni izvršni direktor londonske družbe, Freyer in Tavčar Benkovićeva sta člana upravnega odbora. V tem sedita še Boris Eržen, triodstotni lastnik podjetja, in predsedujoči Tony Burke.
Kot navajajo na spletni strani, sta se Frelih in Freyer srečala na dogodku za startupe, kjer je Freyer iskal možnosti za financiranje poslovne ideje izdelkov iz konoplje. V dveh letih so skupaj s Tavčar Benkovičevo - ta ima farmacevtsko izobrazbo - ustvarili skupino z 28 zaposlenimi, pišejo. V slovenskih podjetjih so jih imeli sicer konec lanskega leta šest.
Na borzo po milijone
Podjetje se zdaj v iskanju svežega kapitala podaja na londonsko borzo NEX Growth (na tej po navedbah na spletni strani kotirajo "ambiciozna, hitro rastoča podjetja"). Trgovanje so začeli danes ob 8. uri zjutraj.
Mednarodna tiskovna agencija Reuters je v začetku julija že poročala o nameri podjetja Freyherr in takrat navedla, da naj bi trgovanje začelo 30. julija. Očitno pa se je datum nato zamaknil za dva tedna.
V prvi javni ponudbi (IPO) je podjetje vlagateljem ponudilo 2,53 milijona navadnih delnic, kar pomeni okrog 10 odstotkov kapitala podjetja. Skupno naj bi želeli zbrati 5,5 milijona evrov svežega kapitala.
Podjetje nam je odgovore na vprašanja o svojih poslovnih načrtih obljubilo za danes dopoldne.
Podjetje Freyherr bo po poročanju Reutersa eden od prvih proizvajalcev izdelkov iz konoplje, ki bo trgovalo na londonski borzi. Še eno podjetje s podobno dejavnostjo je britanski naložbeni sklad Sativa, ki denar usmerja v naložbe v Kanadi. Podjetje je na borzi začelo kotirati spomladi lani, v prvi javni ponudbi zbralo 1,1 milijona funtov (1,2 milijona evrov), danes pa je delnica vredna med pet in šest funtov (okrog šest evrov). Negotovost glede zakonodajne ureditve panoge se odraža v volatilnosti delnice (torej nihanju njene vrednosti).
Kaj bi naredili z denarjem?
Zbrani denar naj bi podjetje porabilo takole:
- 1,5 milijona evrov za nadgradnjo obrata Freyherr Pharme (med drugim prezračevalne naprave in sušilnica), ki bi jim omogočila pridobitev certifikata o izvajanju dobre proizvodne prakse (certifikat GMP) v roku enega leta po nadgradnji;
- milijon evrov za nadgradnjo obstoječih laboratorijev z opremo za analizo kanabidiola;
- 1,55 milijona evrov za nakup nove opreme za izboljšanje postopkov ekstrakcije in destilacije in posledično 99-odstotno čistost kanabinoida;
- preostali milijon in pol bi porabili za postavljanje samostojnih zmogljivosti po južni Evropi, kjer naj bi podjetje že zaznalo tržni interes za to dejavnost.
O tem, katera dovoljenja za proizvodnjo izdelkov iz konoplje ima podjetje v Sloveniji, smo vprašali ministrstvo za kmetijstvo, ki ta dovoljenja izdaja, odgovore še čakamo.
Freyherr računa na svoj del pogače trga zakonite uporabe kanabisa, njegova vrednost naj bi v nekaj letih presegla 100 milijard evrov.
Politika odpira vrata, zdravniki zadržani
V slovenskem zdravstvu so zdravila iz konoplje dostopna na recept od spremembe zakonodaje leta 2014. Po nekaterih informacijah iz zdravstva pa so zdravniki še vedno zadržani pri predpisovanju, saj nimajo dovolj napotkov za uporabo zdravil, hkrati pa tudi ni kliničnih preizkusov.
Freyherr sicer po navedbah v sporočilu, ki je bilo julija objavljeno na straneh londonske borze, računa, da bo izkoristil velik tržni potencial proizvodnje izdelkov iz konoplje v medicinske namene.
V Evropi je ta še v zametkih. A rabo konoplje v medicinske namene je do danes legaliziralo 22 članic Evropske unije (EU) - tudi Slovenija -, še šest naj bi jih to storilo letos. Po oceni podjetja Prohibition Partners bi lahko evropski trg do leta 2028, torej v 10 letih, zrasel na 123 milijard evrov.
Pri nas je konoplja dolgo veljala za zelo nevarno drogo, od leta 2014 pa se lahko uporabljajo zdravila, ki vsebujejo izoliran ali sintezno pridobljen psihoaktivni THC. Od marca 2015 je mogoče kanabinoide predpisovati na zdravniški beli recept. Od marca 2016 se lahko uporabljajo tudi nabilon (sintezni analog THC) in izvlečki iz konoplje.
A v Sloveniji naj bi bili zdravniki še vedno zadržani pri predpisovanju zdravil. Drugače je verjetno v segmentu prehranskih dopolnil in kozmetike, kjer so izdelki iz konoplje že precej uveljavljeni na trgu.
2