Petek,
30. 9. 2022,
10.39

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13

2

Natisni članek

Natisni članek

cene energenti deflacija Statistični urad inflacija

Petek, 30. 9. 2022, 10.39

2 leti, 1 mesec

Septembra na letni ravni desetodstotna inflacija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13

2

Inflacija

Slovenija je imela septembra na letni ravni 10-odstotno inflacijo, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta. K rasti cen so največ prispevale višje cene hrane. Na mesečni ravni je imela 0,9-odstotno deflacijo, na kar je najbolj vplivala pocenitev elektrike, ki je posledica vladne regulacije cen, je danes objavil državni statistični urad.

Letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala z 11 na 10 odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka.

Na inflacijo najbolj vplivale podražitve hrane

Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Z 1,6 odstotne točke so sledile podražitve naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotka.

Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

Država v drugem četrtletju s primanjkljajem v višini 3,6 odstotka BDP

Sektor država je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem polletju znaša primanjkljaj države 927 milijonov evrov. Konsolidirani bruto dolg države pa je konec junija znašal 41,053 milijarde evrov ali 73,5 odstotka BDP, navaja statistični urad.