Nedelja, 15. 9. 2019, 20.27
5 let, 1 mesec
Se Američani bojijo kitajskega spogledovanja s Srbijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,55
18
"Če ne bi bilo Kitajcev, ne vem, kako bi preživeli," je za ameriški CNN krajan srbskega mesta Smederevo Ljubiša Stojiljković dejal o Kitajcih, ki so leta 2016 kupili in pred propadom rešili tamkajšnjo železarno. Ameriška televizijska mreža je objavila poglobljen članek o vse tesnejšem povezovanju Srbov z azijsko velesilo in svarilih z Zahoda.
Smederevo je mesto v osrednji Srbiji, slabo uro vožnje iz Beograda. Simbol mesta je več kot sto let stara železarna, ki se je konec 90. let borila za preživetje.
Leta 2003 jo je pred propadom rešilo ameriško podjetje US Steel, ki je zanjo odštelo 33 milijonov dolarjev (danes okrog 30 milijonov evrov). A manj kot desetletje kasneje, v času krize, so Američani železarno prodali srbski vladi za en dolar. Leta 2016 pa se je pojavil nov igralec, tokrat iz Kitajske. Državni jeklar HBIS Group (tudi Hesteel Group) je za srbsko naložbo odštel 52 milijonov dolarjev in se zavezal, da bo vložil še več deset milijonov dolarjev.
"Če Kitajci ne bi kupili železarne, bi danes tu imeli kaos. Če ne bi bilo Kitajcev, ne vem, kako bi ti ljudje preživeli," je za CNN dejal prebivalec Smedereva Ljubiša Stojiljković in s tem po mnenju avtorja članka na CNN pokazal, da Srbi Kitajce dojemajo kot rešitelje. V železarni dela pet tisoč od skupno 66 tisoč prebivalcev mesta.
Kitajske milijarde v srbskih cestah, železnicah, industriji
Naložba v Smederevu pa je po poročanju CNN le kaplja v morje kitajskih naložb v Srbiji. Ta je že včasih veljala za državo, ki je od vseh v Evropi najbližje Kitajcem, danes pa se zdi, da se to prijateljstvo še krepi.
Da se državi vse tesneje povezujeta, dokazujejo številke. Kitajska oziroma njena državna podjetja so po podatkih, ki jih je zbral CNN, od leta 2011 v Srbiji investirala okrog štiri milijarde dolarjev, dodatnih pet milijard dolarjev pa so namenili za posojila in infrastrukturne projekte v regiji (ceste, železnice, industrija).
Kdo bo plačeval, če se kaj zalomi?
Zahodni sogovorniki za CNN pojasnjujejo, da kitajska vlaganja v Srbiji in regiji prinašajo tudi tveganja in so lahko nekakšen "trojanski konj".
Neimenovani višji uradnik iz Bele hiše je dejal, da železarna v Smederovu še danes, tri leta po kitajskem nakupu, ne ustvarja dobička. Ker je finančno nesmotrna, je vprašanje, kakšni interesi Kitajcev so v ozadju, meni. "Mislim, da se pogosto govori, da gre za poceni denar, a sam bi raje rekel, da gre za neumen denar. To je projekt, ki bi se ga vsak otepal, Kitajci pa so bili srečni, da so ga lahko financirali. Morda bi bilo treba razmisliti, ali je bila to dobra prodaja."
Tudi posojila v okviru iniciative Svilne poti, v okviru katere naj bi Kitajska v Evropi, Aziji in Afriki vložila na stotine milijard, bi lahko skrivala dolžniško past, piše CNN.
"S tem denarjem se praviloma gradijo avtoceste, ki pa ne prinašajo tolikšnih donosov, kot jih praviloma pričakujemo pri infrastrukturnih investicijah. Vprašanje je, kaj bo, če teh posojil ne bodo mogli vrniti. Bodo na pomoč priskočili davkoplačevalci EU ali bo morda Kitajska dolg odpisala, v zameno pa zahtevala kakšno politično uslugo?" se sprašuje Jan Weidenfeld iz berlinskega možganskega trusta MERICS.
Srbski zunanji minister Ivica Dačić je bil na blejskem strateškem forumu oster do EU, ki je balkanskim državam v zadnjem času zaradi nasprotovanja nekaterih članic, predvsem Francije, priprla vrata v Unijo. "Naj se odločijo, ali bomo šli v EU ali ne," je dejal in se vprašal tudi, kaj jim lahko Unija ponudi.
"Naj se odločijo, ali bomo lahko šli v EU ali ne"
V ozadju poteka bitka za prevlado velesil na Balkanu. Vprašanje je, h komu se bo nagnila srbska zunanja politika. Bodo to zahodne sile, torej ZDA in Evropska unija, ali morda Kitajska? To vprašanje postaja vse bolj pomembno zaradi poteka pogajanj za vstop v EU ter zaostrovanja odnosov med ZDA in Kitajsko, ki so v trgovinski vojni.
V Bruslju že dlje časa dvigujejo obrvi. Odnosov Srbije in Kitajske v Bruslju "ne sprejemajo z entuziazmom", je letos novinarjem priznal srbski zunanji minister Ivica Dačić. EU je balkanskim državam v zadnjem času zaradi nasprotovanja nekaterih članic, predvsem Francije, priprla vrata v Unijo, več članic, tudi Nemčija, pa se v strahu pred tem, da bi vlogo EU na Balkanu prevzele Turčija, Kitajska ali Rusija, zavzema za nadaljevanje širitve. "Naj se odločijo, ali bomo lahko šli v EU ali ne," je na Bledu dejal Dačić in se vprašal tudi, kaj jim lahko Unija ponudi.
ZDA spet širijo vpliv na Balkanu
Administracija Donalda Trumpa pa je ravno pred kratkim imenovala novega posebnega odposlanca za Zahodni Balkan Matthewa A. Palmerja. Kot smo pisali ob njegovem obisku na blejskem strateškem forumu, kjer se je srečal tudi z Dačićem, je njegova primarna naloga rešiti gordijski vozel srbsko-kosovskega spora in "pomagati državam Zahodnega Balkana pri integraciji v evroatlantske povezave". Američani želijo torej Balkan znova približati Zahodu.
"Poskušamo jih spodbuditi, da bi se odločili za eno možnost. Morali bi biti previdni pri odločanju," je o odnosu s srbsko politiko zdaj za CNN dejal ameriški veleposlanik v Srbiji Kyle Scott.
18