Torek, 20. 3. 2018, 4.04
6 let, 7 mesecev
S pomočjo države privatiziral, zdaj ga čaka izrek sodbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,06
22
Ljubljansko okrožno sodišče je že dvakrat preložilo razglasitev sodbe znanemu nepremičninskemu mogotcu Aleksandru Jerebu, ki je obtožen povzročitve stečaja in oškodovanja Geodetskega zavoda Slovenije (GZS).
Če ne bo spet nepredvidenih dogodkov, bo v začetku aprila znano, ali je Aleksander Jereb kriv za propad Geodetskega zavoda Slovenije (GZS), ki ga je privatiziral v letu 2007.
Le štiri leta je bilo potrebno, da je nekoč največji zavod na področju geodezije in kartografije v nekdanji Jugoslaviji končal v stečaju. Na cesti pa je ostalo več kot 100 ljudi. Še pred tem je iz GZS izginilo za osem milijonov evrov premoženja, o čemer smo v preteklosti podrobno poročali.
Po mnenju tožilstva je imel pri tem glavno vlogo vplivni Jereb, ta je tudi pod ceno prevzemal premoženje podjetja, ki je bilo prej v dobrem finančnem položaju. Na zatožni klopi se je znašla še njegova tedanja podrejena Andreja Budja Jurca, ki je bila glavna operativka in podpisnica pogodb pri domnevno spornih poslih.
Zaradi suma zlorabe položaja in povzročitve večje premoženjske škode jima grozi do osem let zaporne kazni.
Že dvakrat preložili izrek sodbe
Ali ju bo okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo na zaporno kazen ali oprostilo, bi moralo biti znano že konec lanskega leta, vendar izreka sodbe do danes še ni bilo. Sodišče je namreč odločitev že večkrat tik pred zdajci preložilo.
Izrek sodbe bi se sprva moral zgoditi v začetku decembra, vendar je bil narok odpovedan. Razlog? Odsotnost sodnice Vesne Podjed, so nam že pred meseci pojasnili na sodišču. Tam so razpisali novo obravnavo, toda šele za tri mesece pozneje, 7. marca.
Tudi nov narok je bil preklican. Tokrat je bila, kot so nam v začetku meseca pojasnili na sodišču, "upravičeno zadržana pooblaščenka pravne osebe, ki je prosila za preložitev naroka".
Jereb za komentar ni dosegljiv. Tudi na vprašanja prek elektronske pošte ne odgovarja.
Lastninil Kompas MTS, Stol …
GZS je le eno od nekdanjih družbenih podjetij, ki jih je uspešno lastninil Jereb in pri tem obogatel. Pomagale so mu tudi dobre povezave v političnih in gospodarskih krogih.
Zlasti so ga povezovali z državno sekretarko v obdobju prve Janševe vlade Andrijano Starina Kosem. Pred tem pa s posameznimi vplivneži iz nekdanje Liberalne demokracije Slovenije (LDS).
V njegovih rokah je končala družba Kompas MTS, znana po verigi tako imenovanih prodajaln Duty Free na slovenskih mejnih prehodih. Prevzel je tudi nekdanjo tovarno pohištva Stol v Kamniku. V tej občini je danes sedež njegovega delovanja.
V zadnjih letih je hotel prevzeti tudi domžalsko Tosamo, KLI Logatec in zdaj že propadlo letalsko družbo Gio, vendar so ga premagali drugi interesenti.
Jereb obvladuje tudi nepremičninsko družbo Akustika Group, ki ima v lasti poslovne prostore po vsej državi, in nekdanjo tekstilno tovarno Induplati.
Revija Manager ga je leta 2010 uvrstila na 23. mesto najbogatejših Slovencev. Imel naj bi za 22,8 milijona evrov premoženja.
Sodeloval je tudi pri nekaterih spornih poslih in se znašel v kriminalistični preiskavi zaradi spornega lastninjenja Term Čatež, kjer je prvoobtoženi prvi mož DZS Bojan Petan.
Jerebovo podjetje naj bi Petanu leta 2009 pri preprodaji poslovnega kompleksa v ljubljanskem BTC pomagalo oškodovati Turistično podjetje Portorož. Pri tem naj bi nezakonito pridobilo 5,5 milijona evrov premoženjske koristi.
Brez države prevzema ne bi bilo
Zgodba, zaradi katere Jerebu in Andreji Budja Jurca grozi večletna zaporna kazen, se je začela poleti 2007, ko je podjetje AB Primus, uradno v lasti druge, objavilo prevzem GZS.
Delnice GZS je Aleksandru Jerebu prodal tudi sklad Sod, ki ga je vodil Marko Pogačnik.
Tedaj je zavod vodil še Rudi Zavrl, sicer dolgoletni predsednik Nogometne zveze Slovenije, leto prej pa je zavod ustvaril rekordnih 6,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in več kot četrt milijona evrov dobička.
Prevzemno ponudbo sta poleg večine delničarjev leta 2007 sprejela tudi paradržavna sklada Kad in Sod, ki sta imela v rokah kontrolni delež. Zanj sta iztržila dobra dva milijona evrov.
To je bilo v obdobju prve vlade Janeza Janše, ko sta Kad in Sod na veliko prodajala pomembne lastniške deleže v prej državnih podjetjih. Kad je tedaj vodil Tomaž Toplak, Sod pa Marko Pogačnik, danes poslanec SDS.
Podjetje AB Primus si je potrebnih 7,5 milijona evrov za prevzem GZS izposodilo pri Abanki. Prav zaradi vračila tega posojila je sledila razprodaja premoženja GZS.
Devetnadstropna poslovna stavba na Zemljemerski ulici v Ljubljani je šla v roke Jerebovega podjetja Akustika Group, prav tako tudi letalo in hangar na Brniku. Sredstva so se v obliki posojil stekla v Primus AB, ki je z njimi poplačal bančno posojilo.
Namesto preporoda stečaj
Že leta 2008 je Jereb dejavnost GZS prodal naprej hrvaškemu poslovnežu in lastniku geodetske družbe Geofoto iz Zagreba Zvonku Biljeckemu. Ta je napovedoval širitev in nove zaposlitve, vendar so se obljube hitro izkazale za lažne.
"Novi lastniki so prišli z velikimi obljubami, med drugim o selitvi v novo stavbo, izobraževanju, posodobljeni računalniški in programski opremi in delu še najmanj za štiri leta," so pozneje opozarjali nekdanji delavci, ki so želeli ostati neimenovani.
Vseeno je že kmalu za tem začelo zmanjkovati dela in denarja, v letu 2010 pa so začeli tudi odpuščati. "Začelo se je prestrukturiranje GZS, kar je pomenilo drastično zmanjšanje števila zaposlenih. Z raznimi pritiski so nas poskušali pripraviti do tega, da bi odšli sami."
Ko se je GZS znašel v rdečih številkah, ga je prodal slamnatemu lastniku Jusufu Oreščaninu. S to potezo se je Biljecki izognil morebitni odgovornosti za poplačilo visokih dolgov GZS, podjetje pa je v začetku leta 2011 končalo v stečaju.
Država prodala nadzorni delež
Jerebu torej za prevzem GZS ni bilo treba plačati skoraj nič, saj ga je financiral GZS z razprodajo lastnega premoženja. Vplivni nepremičninski poslovnež se je medtem dokopal do več milijonov evrov vrednega premoženja.
Da so se pri lastninjenju GZS zgodile nepravilnosti in oškodovanja, je potrdila tudi posebna revizija. "Prevzem družbe so izvedli z namenom povzročitve njenega stečaja in pridobitve premoženjske koristi drugim pravnim ali fizičnim osebam," je ugotovila pooblaščena revizorka Marina Marinc Pilej.
22