Sreda, 25. 10. 2023, 10.58
1 leto, 1 mesec
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se izboljšuje, v slovenskem upada
Medtem ko se je razpoloženje v nemškem gospodarstvu po petih zaporednih mesecih padca oktobra izboljšalo se v Sloveniji še naprej slabša. Kazalnik gospodarske klime v Nemčiji, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je s septembrskih 85,8 točke oktobra zvišal na 86,9 točke. Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji, ki ga je danes objavil statistični urad, pa je oktobra dosegel -5,5 odstotne točke in je bil za 0,1 odstotne točke nižji kot septembra ter na isti ravni kot oktobra lani.
Podjetja so oktobra bolje ocenila trenutno stanje, kazalnik stanja se je zvišal z 88,7 na 89,2 točke. Bolj optimistična so tudi glede prihodnjih mesecev; kazalnik pričakovanj je porasel s 83,1 na 84,7 točke, je danes objavil Ifo.
V proizvodnji se je razpoloženje izboljšalo (kazalnik je se zvišal z –16,2 na –15,9 točke), in sicer zaradi manj dvomov o pričakovanjih za prihodnje mesece, medtem ko so podjetja trenutno stanje ocenila slabše kot septembra. Tudi stanje glede naročil ostaja težavno, ugotavlja Ifo.
Bistveno bolje v storitvenem sektorju
V nemškem storitvenem sektorju je se razpoloženje znatno izboljšalo (z –4,9 na –1,5 točke). Boljše so bile predvsem ocene trenutnega stanja, bolj optimistična pa so tudi pričakovanja, čeprav jih še zaznamujejo dvomi.
V trgovini je kazalnik upadel (z –25,0 na –27,2 točke). Podjetja v tej panogi so slabše kot prejšnji mesec ocenila trenutno stanje in so tudi bolj pesimistična glede prihodnjih mesecev. Na padec razpoloženja so najbolj vplivale slabše ocene v segmentu trgovine na debelo.
Razpoloženje v gradbeništvu pa se je rahlo izboljšalo (z –31,2 na –31,1 točke). Podjetja so trenutno stanje ocenila rahlo slabše, boljša pa so pričakovanja za prihodnje mesece, čeprav so še vedno pesimistična, navaja Ifo.
V Sloveniji oktobra slabše
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je tudi oktobra poslabšalo. Kazalnik gospodarske klime je oktobra dosegel -5,5 odstotne točke in je bil za 0,1 odstotne točke nižji kot septembra ter na isti ravni kot oktobra lani, je danes objavil statistični urad.
V mesečni primerjavi je bil kazalnik zaupanja v gradbeništvu nižji za 0,2 odstotne točke, v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno pa za 0,1 odstotne točke. Pozitivno je na spremembo vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, ki je bil višji za 0,3 odstotne točke, kazalnik zaupanja med potrošniki pa ni imel vpliva.
V primerjavi z lanskim oktobrom se je kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih znižal za 0,8 odstotne točke, v gradbeništvu pa za 0,4 odstotne točke, medtem ko kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih ni imel vpliva.
V medletni primerjavi je bil oktobra pozitiven vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki, katerega vrednost se je izboljšala za 1,1 odstotne točke, in v trgovini na drobno, kjer je bil višji za 0,2 odstotne točke.
Manj zaupanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu
Statistični urad je v ločeni objavi o poslovnih tendencah ugotovil, da se je oktobra znižal kazalnik zaupanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, zvišalo pa v storitvenih dejavnostih.
Kot so navedli statistiki, so proizvodnjo omejevale negotove gospodarske razmere, trgovino konkurenca v sektorju, v gradbeništvu je primanjkovalo usposobljenih delavcev, v storitvenih dejavnostih pa delovne sile.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil oktobra na mesečni ravni nižji za eno odstotno točko, na letni ravni za dve odstotni točki, glede na dolgoletno povprečje pa za 11 odstotnih točk.
Poslabšala sta se kazalnika skupna naročila in zaloge končnih izdelkov (vsak za štiri odstotne točke), medtem ko se je kazalnik pričakovana proizvodnja izboljšal za šest odstotnih točk.
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila na mesečni ravni nižja za dve odstotni točki, na letni ravni pa je bila višja za štiri odstotne točke. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bila nižja za odstotno točko. Večina opazovanih kazalnikov se je zvišala, razen kazalnika pričakovana prodaja, ki je tudi pomembno vplival na znižanje kazalnika zaupanja.
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu je bil za tri odstotne točke nižji kot v prejšnjem mesecu. Od vrednosti v lanskem oktobru je bil nižji za devet odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa višji za 18 odstotnih točk. Na mesečno znižanje sta vplivala oba kazalnika zaupanja - tako skupna naročila kot pričakovano zaposlovanje. Prvi se je po podatkih statistikov znižal za pet odstotnih točk, drugi pa za dve odstotni točki.
Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila na mesečni zrasla za odstotno točko, na letni ravni se ni spremenila, od dolgoletnega povprečja pa je bila višja za tri odstotne točke. Najizraziteje se je oktobra izboljšal kazalnika pričakovano povpraševanje, poslabšal pa kazalnik pričakovano zaposlovanje (vsak za tri odstotne točke).