Četrtek, 11. 5. 2017, 16.40
7 let, 2 meseca
Razkriti vrtoglavi dolgovi Agrokorja
Obveznosti največjih družb v skupini Agrokor brez upoštevanja Mercatorja so konec marca letos znašale visokih 40,4 milijarde kun, kar je 5,44 milijarde evrov.
To kažejo nerevidirani podatki, ki jih je Agrokor posredoval irski borzi, na kateri so bile izdane obveznice družbe. V njih niso upoštevane obveznosti ključne hčerinske družbe - Mercatorja. Ta je imel ob koncu lanskega leta na ravni skupine za 805 milijona evrov neto finančnega dolga.
Za primerjavo, konec septembra lani so imeli Mercator, Krka, Petrol, Telekom Slovenije in druge družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, za nekaj več kot tri milijarde evrov celotnih finančnih obveznosti. Agrokorjevi dolgovi predstavljajo šestino konsolidiranega dolga slovenske države na zadnji dan lanskega leta. Dolg skupine Agrokor je tudi več kot sedemkrat višji od letnega primanjkljaja Republike Slovenije na zadnji dan lanskega leta.
Preberite še:
Mercatorjevi revizorji: Notranji nadzor je pomanjkljiv
Kdo bo vodil sanacijo Agrokorja
Evropska komisija je v letošnji gospodarski napovedi za Hrvaško zaradi krize v Agrokorju znižala napoved rasti BDP s 3,1 na 2,9 odstotka. Ekonomsko okrevanje države bi lahko bilo močnejše, vendar na rast vplivajo težave Agrokorja. Napovedujejo tudi, da bo brezposelnost še naprej padala, vendar počasneje od prvotnih napovedi.
V prvem četrtletju letošnjega leta sta na Hrvaškem močno rasla maloprodaja in turizem. Deloma se je znižala industrijska proizvodnja, po ocenah Evropske komisije zaradi krize v Agrokorju. Lahko bi prišlo tudi do zmanjšanja zasebne potrošnje in investicij. Tudi hrvaška centralna banka je nedavno napovedala nižjo gospodarsko rast države zaradi Agrokorja.
Milijardni dolgovi
Hrvaški premier Andrej Plenković in izredni pooblaščenec v Agrokorju Ante Ramljak Skupina Agrokor samo bankam dolguje 24,5 milijarde kun (3,3 milijarde evrov), ob tem pa ima že za več kot 400 milijonov kun (53 milijonov evrov) zapadlih obveznosti iz obresti. Dolgovi, ki izhajajo iz izdanih in nepokritih menic, znašajo 7,4 milijarde kun (okoli milijarda evrov). Obveznosti do dobaviteljev in njihovih posojil pa je za 6,24 milijarde kun (840 milijonov evrov).
- 21 milijard kun (2,8 milijarde evrov) je nezavarovanih in nepoplačanih bančnih posojil, največja je Sberbank, ki ji Agrokor dolguje 8,2 milijarde kun (1,1 milijarde evrov).
- 2,9 milijarde kun (390 milijonov evrov) je zavarovanih upnikov.
Od tega je za 1,99 milijarde kun (268 milijonov evrov) dolga do dobaviteljev in lizinških družb. V to kategorijo sodijo repo posli z lokalnimi upniki in poslovnimi partnerji. Med njimi je največja Adris Grupa, ki ima za 960 milijonov kun (129 milijonov evrov) zahtevkov do Agrokorja.
Preostalih 955 milijonov kun (128 milijonov evrov) je bančnega dolga, ki je zavarovan z nepremičninami, premičninami in deleži v podjetjih skupine Agrokor.
Ne gre sicer za obveznosti celotne skupine Agrokor, ampak le za dolgove 19 največjih podjetij iz skupine, med drugim Agrokorja, Konzuma, Tisaka, Jamnica, Belje, Dijamant, Pik Vrbovec, Frikom, Zvijezda, Ledo, Vupik, Pik-Vinkovci.
Skupne obveznosti tudi ne vključujejo 80-milijonskega posojila, ki ga je Agrokor najel aprila letos za financiranje obveznosti do dobaviteljev.
Pojasnila k izkazom razkrivajo tudi, da je največji posamični dobavitelj Agrokorja z neporavnanimi obveznostmi družba Tvornica duhana Rovinj (TDR), ki jo je Adris v letu 2015 prodal tobačni multinacionalki British American Tobacco. Agrokor ji dolguje 25 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj pet odstotkov kupnine, ki so jo v Adrisu dobili ob prodaji družbe.
Hrvaška vlada z dodatnim denarjem tožilstvu zaradi preiskav v Agrokorju
Hrvaška vlada je na današnji seji državnemu tožilstvu odobrila dodatnih pet milijonov kun (675 tisoč evrov) za nadaljevanje preiskav morebitnih nepravilnosti v koncernu Agrokor. Pred začetkom seje je vladni pooblaščenec za Agrokor Ante Ramljak obvestil premierja o stanju v družbi in načrtih za reševanje poslovnih težavah.
Do sedaj skrite obveznosti
Julija oziroma avgusta zapade Agrokorju za 614 milijonov kun (82,6 milijona evrov) evropskih komercialnih zapisov. Gre za obveznost, ki do sedaj ni bila javno razkrita.
Agrokor dobaviteljem in finančnim partnerjem, ki so v zavarovanje svojih terjatev do hrvaškega koncerna vzele njegove menice, skupaj dolguje 421 milijonov evrov.
Gre za terjatve, ki so največja past za dobavitelje. Več njih je namreč te menice preprodalo bankam in drugim finančnim institucijam. Ker Agrokor teh obveznosti ni poplačeval, so lahko banke in preostali z uveljavitvijo regresnega pravnega zahtevka plačilo zahtevali od prvotnih lastnikov terjatev, torej dobaviteljev, ki denarja za to nimajo.
Agrokor je izdal tudi za 568 milijonov evrov internih menic, s katerimi financira potrebe po obratnem kapitalu.
Agrokor opozarja poslovno javnost, naj ne upošteva predhodno objavljenih finančnih poročil o poslovanju, dokler ne bo zaključena njihova revizija.
Naposled razkritje davčnega dolga
Finančni minister Zdravko Marić je po današnji seji hrvaške vlade namignil, da se bo v zvezi z Agrokorjem že danes zgodilo nekaj pomembnega. Očitno je imel v mislih objavo bilance stanje Agrokorja, ki je v postopku izredne uprave.
Zdravko Marić, hrvaški finančni minister Hrvaška javnost in opozicija so večkrat skušali izvedeti, zakaj Agrokorja ni bilo na seznamu davčnih dolžnikov. Marić se je branil, da za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Dolgove do države, ki vključuje davčne dolgove in druge neplačane obveznosti do zaposlenih, je sicer hrvaška vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića ves čas skrivala z argumentom, da gre za davčno tajnost. Še v začetku aprila je Marić govoril, da v zvezi z davčnim dolgom ni nič tako pomembnega, kar bi zahtevalo ukrepanje.
Sedaj se je izkazalo, da obveznosti skupine Agrokor do države znašajo kar 210 milijonov evrov. Od tega ima za 58,6 milijonov evrov odloženega davčnega dolga zaradi ponovnega vrednotenja premoženja, obratov in opreme. Gre za nezavarovan dolg. Preostalo so obveznosti, povezane s predplačili lokalnim partnerjem in obveznosti zaradi odpravnin in pokojnin.
Mercator še brez izrednega člana uprave
Ljubljansko okrožno sodišče je vlado pozval k dopolnitvi predloga za imenovanje Gregorja Planteua za izrednega člana uprave Mercatorja. Vlada imenovanje Planteua predlaga skladno z novim zakonom, da bi bdel nad posli Mercatorja z večinskim lastnikom, hrvaškim Agrokorjem. Sodišče informacij o tem, s čim naj vlada predlog dopolni, ni dalo.
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sklenila, da skladno z zakonom o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo za izrednega člana uprave Mercatorja predlaga Planteua. (STA)
Preberite še -> Kdo je Gregor Planteu, izredni član uprave Mercatorja?
14