Janez Šušteršič

Ponedeljek,
13. 2. 2023,
22.09

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,02

47

Natisni članek

Natisni članek

kapital Janez Šušteršič reforma davki

Ponedeljek, 13. 2. 2023, 22.09

1 leto, 9 mesecev

analiza Janeza Šušteršiča o napovedani davčni reformi

Priročnik za davčne reformatorje – je kapital pri nas res preveč obdavčen?

Janez Šušteršič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,02

47

Janez Šušteršič | Foto STA

Foto: STA

Ministrstvo za finance naj bi pripravljalo celovito davčno reformo. Od njih o tem še ni kaj veliko slišati, je pa vlada že dovolj jasno povedala, da pričakuje dodatne prihodke za druge reforme, ki so jih že napovedali. Po figurativnih ocenah stroškov, ki jih tu in tam navrže kakšen minister ali ministrica, bo treba zbrati vsaj milijardo in pol dodatnega denarja.

Ministrstvo za finance je pred časom prikimalo pavšalni in delno netočni, pa vseeno že ponarodeli oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da je kapital pri nas obdavčen premalo. Tudi koalicijska pogodba na veliko – in na veliko različnih načinov – govori o obdavčenju nepremičnin in premoženja. Lahko torej sklepamo, da bodo najbolj povišali prav davke na kapital.

Davki
Novice Vlada potrdila predloge davčnih sprememb

Zbral sem ključne podatke o davkih v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU, ki lepo pokažejo, česa vsega v zvezi z davki nikakor nočemo razumeti. Najprej poglejmo, koliko je sploh smiselno ali mogoče povečati skupno davčno obremenitev, potem pa še, ali je to res mogoče storiti zgolj z višjim obdavčenjem kapitala.

Kako visoka je skupna obdavčitev v Sloveniji?

Na spodnji sliki je prikazana skupna višina zbranih davkov in prispevkov kot deleža bruto domačega proizvoda (BDP) v državah EU. Prikazana je tudi višina BDP po kupni moči glede na povprečje. Podatki, ti in drugi v članku, se nanašajo na leto 2019, saj zaradi zelo različnega nihanja BDP v času koronske krize novejši podatki ne omogočajo realne primerjave.

Skupna višina zbranih davkov in prispevkov kot deleža BDP v državah EU | Foto: Janez Šušteršič Skupna višina zbranih davkov in prispevkov kot deleža BDP v državah EU Foto: Janez Šušteršič

*Zaradi preglednosti v grafu ni prikazana raven BDP za Luksemburg (indeks 251) in Irsko (indeks 189).

Slovenija se po svoji ekonomski moči uvršča na 16., po skupni davčni obremenitvi pa na 13. mesto v EU. Če davčno obremenitev povečamo še za milijardo in pol oziroma tri odstotke BDP, kolikor naj bi bilo potrebno za reforme, bomo postali sedma najbolj obdavčena država v EU in prehiteli tudi Nemčijo in Nizozemsko, ki nas po svoji ekonomski moči daleč prekašata.

Na levem delu slike lahko opazimo nekaj gospodarsko močnih držav, ki imajo tudi bistveno višjo davčno obremenitev od nas. Zlasti Dansko in Švedsko pogosto navajajo kot zgled, da je mogoče imeti oboje, visoke davke in razvito gospodarstvo. Vendar pa imamo na drugi strani tudi slike nekaj držav, zlasti Irske, ki so hiter gospodarski razvoj dosegle s kombinacijo nizkih davkov in visokih tujih naložb. Podobno strategijo danes ubirajo predvsem baltske države.

Za Slovenijo in njene napovedane reforme je zato ključno vprašanje, ali res lahko postanemo gospodarsko in tudi sicer razviti kot Danska in Švedska tako, da krepko povečamo davčno obremenitev, višje davke pa namenimo za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, pokojnine in plače javnih uslužbencev. Razen delno zdravstva namreč ti izdatki neposredno zelo malo pripomorejo h gospodarskemu razvoju ali višji dodani vrednosti.

Kako visoka je obdavčitev kapitala?

Davki na kapital vključujejo obdavčitev poslovnih dohodkov podjetij, samozaposlenih in gospodinjstev ter obdavčitev nepremičnega in drugega premoženja. Spodnja slika prikazuje uvrstitev Slovenije med državami EU glede na to, kolikšen delež BDP zberemo s posameznimi vrstami davkov na kapital. Odebeljena črta za primerjavo prikazuje 16. mesto, kamor se uvrščamo po svoji ekonomski moči. Če to vzamemo za merilo, se zdi, da nekatere oblike kapitala res obdavčujemo premalo. Vendar zadeve, kot bomo videli, niso tako preproste.

Uvrstitev Slovenije med državami EU glede na to, kolikšen delež BDP zberemo s posameznimi vrstami davkov na kapital. | Foto: Janez Šušteršič Uvrstitev Slovenije med državami EU glede na to, kolikšen delež BDP zberemo s posameznimi vrstami davkov na kapital. Foto: Janez Šušteršič

Vir podatkov v članku je davčna baza Evropske komisije, ki je po mojem mnenju najboljši temelj za takšne primerjave. Ne le zato, ker primerja države, med katerimi velja neomejen prehod obdavčenega kapitala in obdavčenih delavcev, ampak tudi zato, ker je za vsako kategorijo davkov natančno pojasnjeno, kaj vključuje, in to za vsako državo posebej. To je veliko bolje kot zelo makroekonomski in metodološko omejeni izračuni implicitnih davčnih stopenj na kapital, potrošnjo in delo, ki jih objavlja OECD in se pri nas najbolj pogosto uporabljajo za mednarodne primerjave.

Dohodki podjetij

Po deležu BDP, ki ga zberemo z obdavčitvijo dohodkov (oziroma dobičkov) podjetij, smo šele na 24. mestu v EU. Pogosto slišimo, da je tako zato, ker imamo prenizko davčno stopnjo in omogočamo preveč olajšav. Vendar to ne drži. Efektivna davčna stopnja na dohodek podjetij pri nas že od leta 2017 znaša 17,3 odstotka, kar nas uvršča natanko na sredino vseh držav EU.

Razlog, da zberemo malo davka od dohodkov podjetij, se skriva nekje drugje – dobička, ki bi ga lahko obdavčili, preprosto ni. Po deležu presežka podjetij v BDP smo komaj na 22. mestu, torej približno tam, kjer smo tudi po davkih, ki jih od tega presežka poberemo. Po drugi strani smo po deležu dohodkov od dela v BDP na četrtem mestu v EU.

Pri tem nam nobena reforma ne more kaj veliko pomagati. Več davka od dobičkov podjetij bomo lahko nabrali takrat, ko bomo znali poskrbeti za okolje, v katerem bodo ti dobički višji. Kot na primer na Danskem in Švedskem, kjer dosegajo 16 odstotkov BDP, pri nas pa so pod desetimi odstotki.

Klemen Boštjančič
Novice Finančni minister napovedal spremembo davčne zakonodaje #video

Dohodki samozaposlenih

Kljub splošnemu prepričanju, da samozaposleni plačujejo premalo dohodnine in prispevkov, smo bili po dajatvah, ki jih od njih poberemo, leta 2019 na 10. mestu v EU. V državni proračun so prispevali 1,5 odstotka BDP, medtem ko v kar 16 državah prispevajo manj kot odstotek.

Ključni razlog za to je, da pri nas obdavčitev samozaposlenih ves čas primerjamo z zaposlenimi, namesto da bi končno razumeli, da gre pri tem za poslovne dohodke, ne za dohodke iz dela, pa čeprav samozaposleni seveda delajo. O tem sem že obširno pisal, ko je vlada, še preden je začela razmišljati o reformi, kot nujno povišala obdavčitev normirancev.

Če vas takrat ni prepričalo, vas bo morda zdaj, ko vidite, da tudi mednarodne statistike dohodnino in prispevke samozaposlenih uvrščajo med davke na kapital, ne med davke na dohodke iz dela.

Davek. Davčna napoved. Davki.
Novice DZ po vetu državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o dohodnini

Dohodki gospodinjstev

Sem spadajo dohodki, ki jih ustvari kapital v lasti posameznikov – obresti, dividende, najemnine in podobno. Pri tem smo na 16. mestu, kar nekako pritiče naši ekonomski moči. O teh davkih vlada ne govori kaj dosti, razen da je povišala obdavčitev najemnin in pri tem pozabila, da je menda želela spodbujati oddajanje stanovanj v najem po razumnih cenah.

Nepremičnine in drugo premoženje

Naše reformatorje bo tole morda presenetilo, toda po obdavčitvi nepremičnin smo že zdaj na 16. mestu v EU, kar ustreza naši ekonomski moči. Pri tem ne gre samo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ampak tudi za davek na promet nepremičnin, davek na spremembo namembnosti zemljišča ter davek na premoženje občanov, s katerim so obdavčeni počitniške hiše, velike nepremičnine (po kvadraturi, ne po vrednosti) in nepremičnine kakršnekoli vrednosti, v katerih ne bivajo lastniki ali ožji družinski člani.

Poleg nepremičninskih obstajajo tudi davki, ki obdavčujejo vrednost kapitala in drugega premoženja. Vse premoženje posameznikov danes v EU obdavčuje samo še Španija. Pri podjetjih pa so v to kategorijo vključene različne pristojbine, ki jih morajo plačati, da sploh lahko opravljajo dejavnost, ter davki, ki temeljijo na sredstvih podjetij. Pri nas imamo recimo davek na bilančno vsoto bank.

Tako preprosto torej ne bo šlo

Koliko torej lahko zberemo z nekim razumnim dodatnim obdavčenjem kapitala? Če ga povečamo za toliko, kolikor bi ustrezalo naši ekonomski moči, bi lahko s tem (teoretično) zbrali le dober odstotek BDP. To niti malo ne bo dovolj za napovedane vladne reforme.

Tega se zavedajo tudi reformatorji, zato se ves čas sklicujejo na države, kjer z obdavčitvijo različnega premoženja zberejo bistveno več kot večina. Vendar se pri tem pojavi podobna težava kot pri obdavčevanju dobičkov podjetij. Takšnega premoženja pri nas preprosto nimamo dovolj, da bi nam lahko prineslo velike dodatne prihodke. Koliko imamo na primer ljudi, ki imajo v lasti za več kot 1,3 milijona evrov nepremičnin, kjer se v Franciji začne dodatni davek? Koliko imamo ljudi z (neto!) premoženjem, višjim od treh milijonov evrov, ki so ga letos dodatno obdavčili španski socialisti?

Lahko pa seveda za bogate in premožne razglasimo tiste, ki to v resnici niso, in jih dodatno obdavčimo. Prav strah pred takšnim ravnanjem, motiviranim z ideološkimi zablodami in nekaj ekscesnimi primeri, je razlog, da so ljudje napovedi nepremičninskih in premoženjskih davkov sprejeli s strahom in se začeli spraševati, kaj vse nam bodo še pobrali.

starejši delo
Novice Pokojninska reforma: višji davki in dvig upokojitvene starosti