Andreja Lončar

Nedelja,
30. 4. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,73

11

Natisni članek

Natisni članek

letališče Aerodrom Maribor Peter Gašperšič ministrstvo za infrastrukturo

Nedelja, 30. 4. 2017, 4.00

7 let, 1 mesec

Prek mariborskega letališča v mesecu dni za en avtobus potnikov

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,73

11

Letališče Maribor | Foto Marko Vanovšek

Foto: Marko Vanovšek

Mariborsko letališče, v katero je država od preloma tisočletja vložila 24 milijonov evrov, je februarja naštelo 43 potnikov. Upravljavec letališča Aerodrom Maribor, ki je po novem v kitajski lasti, pa je po letih "zastonjkarstva" vendarle državi spet začel plačevati najemnino za uporabo infrastrukture. Kaj pa velikopotezni načrti Kitajcev o prihodnosti letališča?

Najnovejše poročilo združenja evropskih letališč ACI Europe o prometu na evropskih letališčih prvič vključuje tudi podatek za letališče Maribor in kaže, da so v Orehovi vasi februarja našteli le 43 potnikov. Manj sta jih imeli le romunsko letališče Arad in italijansko letališče Foggia, prek katerih je potoval komaj en potnik na dan.

S tem se nadaljuje negativen trend na tretjem največjem slovenskem letališču, ki je po rekordnih 25 tisoč potnikih v letu 2015 lani spet pristalo pri precej manjšem številu devet tisoč potnikov. Tudi rekordne številke iz leta 2015 pa niso niti približek napovedi direktorja Aerodroma Maribor Ladislava Broliha, ki je pred dvema letoma v intervjuju za Svet24.si za letos napovedoval 150 tisoč potnikov.

"To ni vzpostavljanje avtobusne linije"

Na vprašanje, zakaj so se ti načrti izjalovili, danes odgovarja: "Glavna vzroka sta konkurenca pri vzpostavitvi komercialnih poletov in zmanjšanje čarterskih prevozov zaradi begunske krize. Na drugi strani pa dogovori s prevozniki, ki želijo leteti iz Maribora, napredujejo počasi. Še vedno se pogovarjamo, to ni vzpostavljanje avtobusne linije." Kot pravi, je februar zanje tradicionalno mrtev mesec, tako da ga nizka številka ne skrbi pretirano. Po njegovih navedbah podjetje od začetka leta posluje pozitivno, prihodke naj bi zagotavljale postranske dejavnosti (predvsem najemi letališča za mitinge in letalske šole).

 


Preberite še: 

Kako uspešna so bila lani letališča v regiji

Ljubljansko letališče v senci Zagreba in Beograda, prehitevajo ga celo Dalmatinci

To so Kitajci, ki kupujejo mariborsko letališče

Gašperšič tik pred prodajo izpolnil dolgoletno željo Adrie Airways. Usluga nemškemu kupcu ali le naključje?


Megalomanske napovedi Kitajcev …

Podobno kot vsi prejšnji lastniki tudi kitajsko podjetje SHS Aviation, ki je konec lanskega leta vstopilo v lastništvo Aerodroma Maribor, prihaja z velikopoteznimi načrti. Ob podpisu pogodbe med Aerodromom in državo za najem letališke infrastrukture prejšnji mesec so napovedali, da bodo v 15 letih - to je obdobje veljavnosti pogodbe - v razvoj letališča vložili 138 milijonov evrov, število potnikov pa nameravajo že do leta 2021 dvigniti na 1,5 milijona na leto. 

Napovedujejo prihod belgijske letalske družbe VLM Airlines, ki jo je SHS Aviation lani kupil iz stečaja. Vzpostavila naj bi osem linij v različna evropska in še tri v kitajska mesta. Letalska družba, ki ima od lani v Sloveniji istoimensko podjetje, pa trenutno čaka na operativno dovoljenje za letenje (AOC). 

… nizka pričakovanja države

Država ima precej neambiciozne zahteve. Najemniki letališča morajo leta 2021 doseči cilj 13 tisoč potnikov in 89 tisoč ton tovora letno, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič. | Foto: Bor Slana Država ima precej neambiciozne zahteve. Najemniki letališča morajo leta 2021 doseči cilj 13 tisoč potnikov in 89 tisoč ton tovora letno, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič. Foto: Bor Slana "Pridobitev dovoljenja je trenutno ključni cilj," pravi Brolih, ki meni, da je marčevska napoved vodilnih iz SHS Aviation, v skladu s katero naj bi prva letala vzletela že maja letos, še vedno uresničljiva. Meni, da vzpostavitev linij ne bi prinesla stroškov Aerodromu Maribor. "Glede na to, da gre za povezano družbo, ne pričakujem kakšnih dodatnih obremenitev za letališče."

Do konca leta pričakuje tudi dokapitalizacijo Aerodroma Maribor.  Kot pravi, pa v prihodnje računajo tudi na (finančno) pomoč tistih, ki bi od letalskih povezav imeli koristi. "Naši sogovorniki so lokalne skupnosti in turistično gospodarstvo. Dogovori z njimi pa še niso prav daleč, saj so lokalne skupnosti na tem območju zelo razbite, zato je težko doseči soglasje."

Kako realne so napovedi o rasti števila potnikov? "Moraš biti ambiciozen, če se uresniči vsaj del tega, je v redu," pravi Brolih. Na ministrstvu za infrastrukturo Petra Gašperšiča imajo medtem precej nižja pričakovanja. "Najemnik Aerodrom Maribor mora v letu 2021 zagotoviti letni obseg letalskega prometa v obsegu najmanj 13.062 potnikov na leto in 89,21 tone tovora na leto," pravijo. Dodajajo, da mora Aerodrom Maribor omogočati nadzor in vsako leto ministrstvu poročati o svojih poslovnih aktivnostih.

Aerodrom Maribor | Foto:

Majhna zmaga ministra Gašperšiča

Čeprav je usoda letališča nejasna, pa je v vsem skupaj tudi dobra novica za davkoplačevalce. Od leta 2011 Aerodrom Maribor ni plačeval najemnine za letališče, v prejšnji mesec sklenjeni pogodbi pa je predvidenih 98 tisoč evrov mesečne najemnine.

Na ministrstvu za infrastrukturo so za Siol.net potrdili, da so prejeli 25 tisoč evrov za en teden najema letališke infrastrukture v marcu, kot je včeraj poročal Večer, pa so že plačali tudi 98 tisočakov aprilske najemnine.

 Tako ima država končno nekaj od letališča, v katerega je v zadnjih 17 letih vložila 24 milijonov evrov. Od tega:

  • tri milijone za uporabo letališke infrastrukture in s tem povezano obratovanjem Letališča Edvarda Rusjana (od maja 2011 do marca letos),
  • 20,5 milijona evrov za posodobitev letališke infrastrukture (od leta 2004 do 2013); od tega je 13 milijonov evrov evropskih sredstev, ki so seveda prav tako davkoplačevalski denar,
  • pol milijona evrov je vlada lani namenila za posodobitev letališke infrastrukture in zagotavljanje nemotenega delovanja letaliških služb.

Neposredno Aerodromu Maribor je bilo po podatkih Erarja, ki kaže izdatke proračunskih porabnikov, od leta 2003 dalje nakazanih milijon evrov.

Nov solastnik tudi v Portorožu?

Miodrag Kostić naj bi bil pripravljen v portoroško letališče vložiti milijone. | Foto: Vid Ponikvar Miodrag Kostić naj bi bil pripravljen v portoroško letališče vložiti milijone. Foto: Vid Ponikvar Bolje kot Aerodromu Maribor gre portoroškemu letališču, ki je lani prepeljalo 24 tisoč potnikov. V prvih treh mesecih letos so po besedah prvega moža družbe Roberta Krajnca našteli okrog 2.700 potnikov, kar je približno četrtino več kot lani v prvem četrtletju (okrog dva tisoč). Krajnc sicer že leta opozarja, da je ovira za razvoj letališča počasno odločanje države o podaljšanju letališke steze, o čemer smo pisali tukaj.

Medtem pa se pojavljajo informacije o lastniških spremembah v Aerodromu Portorož. Po nedavnem poročanju Primorskih novic naj bi se za 15-odstotni lastniški delež Istrabenza, ki je na prodaj, zanimal srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki naj bi bil pripravljen v letališče vložiti dva milijona evrov. Omenimo, da Kostić v Sloveniji med drugim kupuje Gorenjsko banko.

Ali mu bo uspelo pridobiti delno lastništvo letališča, bo odvisno od drugih (obstojčih) lastnikov družbe, ki imajo predkupno pravico za Istrabenzov delež. Po pisanju Primorskih novic naj bi zanimanje za povečanje obstoječega deleža izrazila piranska občina.

Tri desetletja finančnih težav Aerodroma Maribor

Letališče Maribor | Foto: STA , Foto: STA , "Z razdružitvijo Jugoslavije leta 1991 je letališče v Mariboru izgubilo tako rekoč ves letalski promet. Družbeno podjetje Aerodrom Maribor, p. o., se ni prilagodilo izgubi rednega zračnega prometa, zaradi česar je začelo letališče propadati in je bilo leta 1998 tik pred zaprtjem, saj je bilo na robu tehničnih in operativnih standardov (varnostnih predpisov)," so v dokumentu iz leta 2006 začetke težav letališča opisali na vladi.

Mariborska občina, ki je po razpadu prejšnje države lastninila upravljavca lokalnega letališča, je želela podjetje leta 1998 poslati v stečaj, a se je država uprla, češ da letališče potrebuje za naloge zagotavljanja varnosti zračne plovbe in obrambe države.
 
Sledil je prenos infrastrukture z občine na državo, ki je nato v letališko infrastrukturo vložila kar nekaj denarja, a Aerodrom Maribor je leta 2001 vseeno pristal v stečaju. Stečajni upravitelj ga je leto za tem – po treh neuspelih poskusih – prodal slovenjgraškemu Preventu za 250 milijonov tolarjev (preračunano po paritetnem tečaju okrog milijon evrov). Leta 2008 se je upravljavec letališča – vmes ga je država preimenovala v Letališče Edvarda Rusjana Maribor – znova znašel v težavah.
 
Švicarski sklad Greenpearl Institute je leta 2010 zanj celo ponujal tri milijone evrov, a ni bil uspešen, in letališče je pristalo v stečajni masi propadlega Preventa. Po nizu neuspelih dražb je avgusta 2013 Aviofun zanj plačal 700 tisoč evrov, dobro leto kasneje pa je v lastniško strukturo vstopila Delavska hranilnica, ki je podjetje konec lanskega leta prodala podjetju SHS Aviation.