Četrtek, 23. 3. 2017, 7.30
6 let, 7 mesecev
Ljubljansko letališče v senci Zagreba in Beograda, prehitevajo ga celo Dalmatinci #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,38
9
Aerodrom Ljubljana so po številu potnikov začela prehitevati celo obrobna letališča na jadranski obali. Ostaja v senci svojih konkurentov v Beogradu in Zagrebu, kjer so ta teden pompozno odprli nov terminal. Mu utegne smrtni udarec zadati naš največji letalski prevoznik, ki strmoglavlja v vedno večjo krizo? Bo dokončno izgubil boj za potnike na Balkanu?
Na letališču Franja Tuđmana v Zagrebu so v torek odprli nov potniški terminal, s katerim bodo podvojili potniške zmogljivosti. V Beogradu iščejo novega upravljavca letališča, ki bi še utrdil njegov položaj največjega (in enega najhitreje rastočih) v regiji.
Obnavljajo letališča po jadranski obali in vzpostavljajo redne povezave z evropskimi in svetovnimi letalskimi vozlišči. Cvetita letališči v Gradcu v Avstriji in Benetkah v Italiji. Počasi se pobira tudi letališče v Trstu, ki je od slovenske prestolnice oddaljeno dobro uro vožnje.
Za letališča v državah nekdanje Jugoslavije je bilo preteklo leto najbolj prometno do zdaj, pri čemer je deset največjih doseglo rekordne rezultate. Povsem drugače je na Brniku.
Potnike izgubljajo le na ljubljanskem letališču
Letališče Jožeta Pučnika je lani kot edino v regiji beležilo upad prometa, kažejo podatki specializiranega spletnega portala za letalsko industrijo EX-YU Aviation. Prepeljali so dobra dva odstotka manj potnikov. Povečalo se je število potnikov na poletih v Pariz in Beograd, manjši pa je bil interes za polete v Istanbul, Zürich in Bruselj.
Pomemben razlog za to je klavrno stanje Adrie Airways, ki tudi pod novimi lastniki tone v vse večjo krizo. V teh dneh se spopada še s stavko pilotov, ki nasprotujejo zniževanju plač.
Če se je obseg potniškega prometa na ljubljanskem letališču v zadnjem desetletju povečal za komaj pet odstotkov, na okoli 1,4 milijona letno, je na drugi strani večina okoliških letališč beležila tudi več kot stoodstotno rast prometa.
Novo letališče v Zagrebu čaka na prve polete
- 5 mio. potnikov letno (prej 2,8 mio) z možnostjo nadgradnje do 8 mio. potnikov,
- 1.100 parkirnih mest,
- 8 mostov za vkrcavanje potnikov, od tega 6 za mednarodni promet,
- 30 okenc za prijavo na polet (check-in).
V nov terminal je konzorcij ZAIC, v katerem so francoska podjetja in hrvaško gradbeno podjetje Viadukt, vložil 300 milijonov evrov. Prenova je bila več kot potrebna, saj je letališče lani delovalo na robu kapacitet. Nov terminal so dokončali v dobrih treh letih. Prvič bodo z njega poleteli v torek prihodnji teden.
Kmalu po koncu gradbenih del so se na Hrvaškem že začele kritike, da terminal ni dovolj funkcionalen za potnike in da so ozka grla na določenih predelih postala še ožja.
Nekdaj je bilo ljubljansko letališče tretje največje v regiji, za beograjskim in zagrebškim. Do danes je zaostalo za letališči v Splitu, Dubrovniku, Prištini in Skopju. Glede na dozdajšnjo rast in načrtovano širitev ga bo v nekaj letih prehitelo letališče v Podgorici in celo letališče Tivat na črnogorski obali, ki je od dubrovniškega oddaljeno nekaj deset kilometrov.
V Zagrebu in Beogradu vse več svetovnih velikanov
Zgovoren je tudi seznam letalskih prevoznikov, ki letijo na letališča v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
V nov potniški terminal v Zagrebu so vložili 300 milijonov evrov.
Od velikanov na ljubljanskem letališču pristajajo Air France, Turkish Airlines in easyJet, glavnino prometa pa ustvari Adria Airways. V Beogradu so medtem tudi Etihad, Qatar Airways, Swissair, Alitalia in Aeroflot. Podobno je v Zagrebu, kamor bo čez nekaj mesecev prišel še Emirates, eden največjih in najhitreje rastočih letalskih prevoznikov na svetu.
Tudi mreža neposrednih povezav je pri letališčih v okolici mnogo večja, tako da je pot v evropske prestolnice in turistične destinacije mnogo hitrejša in ugodnejša kot z Brnika.
V času Jugoslavije vladali
Aktualne informacije o dogajanju na ljubljanskem letališču nakazujejo, da je letališče zaspalo pri razvoju in ga konkurenca prehiteva po desni. Nič se ni spremenilo niti v dveh letih, odkar je prešlo v roke nemškega upravljavca letališč Fraport.
Z zagrebškega letališča bo junija začel leteti letalski prevoznik Emirates.
Izboljšali so se rezultati poslovanja, kar je posledica zniževanja stroškov. Prihodke od prodaje so povečali za dobre tri odstotke, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil višji za četrtino, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa so skoraj potrojili.
O tem, kje je danes ljubljansko letališče, je zgovorna nedavna izjava njegovega prvega moža Zmaga Skobirja, da je Ljubljana danes prek Beograda povezana z New Yorkom, v 70. letih pa je bilo ravno obratno. Iz Beograda si v ZDA letel prek Ljubljane.
Vse to potrjuje informacije, da nemški Fraport ljubljanskega letališča ni prevzel zato, da bi razvijal potniški promet, nanj privabil nove letalske prevoznike in ga znova postavil na regionalno karto, temveč v prvi vrsti zato, da bo nanj preusmeril donosni tovorni promet. Le tako si bo lahko čim hitreje povrnil visoko 170-milijonsko kupnino. To dokazuje tudi 2,4-odstotna lanska rast obsega tovornega prometa.
Za beograjsko letališče se zanima tudi nemški Fraport
Na razpis za pridobitev koncesije in z njo 25-letnega upravljanja letališča Nikole Tesle v Beogradu se je prijavilo 27 podjetij. Med zainteresiranimi so francoski Vinci, japonski Mitsubishi, angleška skupina Manchester Airport, avstrijski Strabag, ruski Novaport invest in tudi Fraport, upravljavec ljubljanskega letališča.
Srbski premier Aleksandar Vučić je nedavno dejal, da junija ali julija pričakujejo oddajo zavezujočih ponudb, postopek pa naj bi bil končan v začetku januarja prihodnje leto.
"V Sloveniji zmanjkalo potnikov"
S tem, da se komercialno niso sposobni kosati z letališči v okolici in da letališče na Brniku počasi, a zanesljivo izgublja položaj v regiji, se na Aerodromu Ljubljana ne strinjajo.
Po njihovem je glavna težava v okolju, v katerem delujejo, torej da je ves potencial že izkoriščen in preprosto ni ljudi, ki bi jih še lahko privabili na letališče.
Beograjsko letališče bi lahko že konec letošnjega leta dobilo novega upravljavca. Zanimanje je veliko.
"Tako beograjsko kot zagrebško letališče delujeta v precej drugačnih pogojih, z bistveno večjim tržnim potencialom," pojasnjujejo. Obe letališči imata večje zaledje, tudi domači promet, ki ga pri nas ni, veliko zdomcev, Hrvaška pa je še bolj priljubljena turistična destinacija. "Vse to pomembno vpliva na obseg in strukturo prometa (bistveno bolj od infrastrukture, ki se prometu praviloma prilagaja)," so pojasnili.
"Rast prometa na beograjskem letališču temelji na rasti potnikov srbskega nacionalnega prevoznika Air Serbia, ki je prek lastniške povezave z Etihad Airways vzpostavil dobro mrežo poletov, vključujno s poleti na Bližnji vzhod in v Ameriko," so dodali na Aerodromu Ljubljana.
V določeni meri lahko tudi sami razvijajo nove letalske povezave, vendar do trgov, ki imajo dovolj velik tržni potencial in za prevoznike ne prestavljajo velikih poslovnih tveganj. "Če bi želeli pomembno povečati število letalskih gostov v Sloveniji, je potrebno sistemsko in na nacionalni ravni urediti način in povečati sredstva za promocijo Slovenije kot letalske destinacije na izbranih tujih trgih," so poudarili.
Aerodrom Ljubljana: percepcija je napačna
Tudi to, da bi jim druga letališča "kradla" potnike, po njihovem ne drži.
"Beograjsko letališče je toliko oddaljeno, da ljubljanskemu ne predstavlja konkurence, potniki pa tako za odhod kot prihod v Slovenijo uporabljajo tudi zagrebško letališče, pri čemer je pomembno, da se prelivanje potnikov dogaja v obe smeri. Tudi k nam namreč prihajajo potniki s Hrvaške," so povedali.
Na ljubljanskem letališču za letos načrtujejo rast števila potnikov, vendar je veliko odvisno od usode Adrie Airways.
"Kljub morda drugačni percepciji je skupna letna rast potnikov na našem letališču v zadnjih petih letih najvišja v regiji in presega tudi odstotno rast potnikov na zagrebškem in beneškem letališču," so še dejali na Aerodromu Ljubljana.
Na ljubljanskem letališču so prepričani, da se bo promet letos okrepil za okoli pet odstotkov. "Prav tako naj bi bil pozitiven razvoj poslovanja," so pojasnili.
Poskušali bodo pridobiti povezave s trgi, ki so do zdaj slabo pokriti ali pa z njimi nimajo neposrednih linij. To so Skandinavija, severna Nemčija, Pirenejski in Apeninski polotok. Razvijali bodo tovorni in potniški (poslovni, čarterski in nizkocenovni) promet. "Letališko infrastrukturo bomo prilagajali strukturi in obsegu prometa," so dodali.
Načrte jim lahko prekriža dogajanje v Adrii Airways, ki na ljubljansko letališče še vedno pripelje glavnino vseh potnikov. V našem nacionalnem letalskem prevozniku trenutno stavkajo, pošli so državni milijoni za njegovo reševanje pred stečajem, novi lastniki pa po neuradnih informacijah še vedno ne vedo, ali bo Adria Airways sposobna preživeti.
Preberite več:
Izpuhteli državni milijoni za reševanje Adrie Airways pred stečajem. Kaj sledi?
Piloti Adrie Airways stavkajo. Preverite, kako bo to vplivalo na letalski promet
Kaj bo z novim potniškim terminalom?
Nemški Fraport se je nedavno odločil, da bo Aerodrom Ljubljana preimenoval v Fraport Slovenija.
Prvi mož Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir si že dolgo časa prizadeva za gradnjo novega potniškega terminala na Brniku.
V prihodnjih dneh bo tudi znano, ali bodo Nemci na Brniku gradili nov potniški terminal. Zanj se je zavzemal dolgoletni predsednik uprave Zmago Skobir, ki so ga novi lastniki obdržali na položaju.
Fraport je ponovno pregledal obstoječe načrte za gradnjo terminala, končno odločitev pa bodo sprejeli do konca meseca. "Ravno v teh dneh potekajo zadnji sestanki na temo prihodnjega razvoja potniške infrastrukture," so nam potrdili.
Če bodo projekt odobrili, bodo gradili manjši terminal od prvotno načrtovanega, zanj pa bi namesto 57 milijonov evrov porabili od 15 do 20 milijonov evrov.
Logisti bodo gradili na Brniku
Nadaljevali bodo tudi razvoj neletaliških storitev, kjer sta najpomembnejša projekta t. i. Aeropolis (poslovno-logistična cona) in Fraportova letalska akademija.
Kot je znano, bo švicarski Novartis tik ob ljubljanskem letališču zgradil svoj največji distribucijski center v Evropi, ki ga bo upravljal nemški logist Kuehne + Nagel. Enake načrte imajo v avstrijski logistični družbi Cargo-partner, kjer ravno končujejo pripravo idejnega načrta za distribucijski center na Brniku.
Croatia Airlines z dobičkom čaka novega lastnika
Medtem ko se Adria Airways že dolga leta spopada z izgubo, slovenska država pa je morala novemu lastniku dobesedno plačati, da jo je bil pripravljen prevzeti, je hrvaški nacionalni letalski prevoznik Croatia Airlines v neprimerno boljšem položaju.
Po zadnjih podatkih posluje z dobičkom, hrvaška vlada pa naj bi v kratkem pripravila vse potrebno za začetek privatizacije oziroma za iskanje strateškega partnerja. Od prodaje Croatie Airlines pričakujejo najmanj 200 milijonov evrov, postopek pa bi lahko bil zaključen pred koncem leta.
9