Ponedeljek, 21. 3. 2016, 6.00
6 let, 6 mesecev
Študija na študijo ali kako birokrati zavirajo posel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
V Luki Koper so pol leta čakali na "žegen" ministrstva za najem zapuščenega državnega zemljišča, portoroško letališče pa že skoraj desetletje na dovoljenje za podaljšanje steze. Kaj delajo uradniki?
Na ministrstvu za infrastrukturo Petra Gašperšiča so po pol leta čakanja vendarle storili korak naprej k sklenitvi najemne pogodbe z Luko Koper za zapuščeno državno zemljišče, kjer želi Luka skladiščiti avtomobile.
Luka Koper ima ob naraščajočem pretovoru avtomobilov – lani se je povečal za 18 odstotkov, na 600 tisoč avtomobilov – težave z zagotavljanjem parkirišč.
"Avtomobilski proizvajalci, ko se prijavljamo na razpise za večje posle na področju pretovora avtomobilov, od nas zahtevajo zagotovilo zadostnih skladiščnih površin, ki pa so v Luki Koper zelo omejene. Sproti seveda poskušamo urejati dodatne površine za avtomobile znotraj koncesijskega območja, vendar dolgoročno ni dovolj," nam je težave, ki jih je že večkrat izpostavil tudi predsednik uprave Dragan Matić, pojasnil luški predstavnik za odnose z javnostmi Sebastjan Šik.
Pol leta za odločitev o najemu
Na luških površinah so v zadnjem času sicer našli 16 tisoč kvadratnih metrov dodatnih površin, kjer bodo lahko skladiščili 780 avtomobilov naenkrat, sredi lanskega leta pa so na ministrstvo za infrastrukturo naslovili prošnjo za najem bližnjega zapuščenega državnega zemljišča. To leži v katastrski občini Ankaran, tik ob zametku tretjega pomola Luke Koper.
Na 47 tisoč kvadratnih metrov velikem državnem zemljišču bi Luka po besedah Šika lahko skladiščila do tri tisoč avtomobilov. Prav zdaj naj bi se po naših neuradnih informacijah Luka prijavila na večji razpis za prevoz avtomobilov, kjer je eden od pogojev ustrezno število parkirnih mest - trenutno tega pogoja Luka ne izpolnjuje, z ureditvijo državnega zemljišča bi ga.
A na ministrstvu do zdaj niso bili prav odzivni. "Že sredi lanskega leta smo zaprosili ministrstvo za najem. Decembra smo dobili zagotovilo, da morajo le še opraviti cenitev. Vendar do danes nismo dobili odgovora," nam je pred dnevi povedal Šik. Prav na dan, ko smo jih vprašali o dobrega pol leta stari zahtevi Luke Koper, pa je ministrstvo vendarle izdalo namero o sklenitvi pogodbe o oddaji dela zemljišča v najem.
Drugih podrobnosti – denimo cene najema – ne na ministrstvu ne v Luki ne izdajo. "Objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe o oddaji dela predmetne nepremičnine se izteče 26. marca, do takrat pa vam drugih informacij ne moremo podati," so nam sporočili z ministrstva.
Zapuščeno državno zemljišče leži ob zametku tretjega pomola (označeno z rdečo barvo).
Dobri dve leti za risanje prostorskega načrta
Še precej dlje pa se vleče odločitev o podaljšanju letališke steze in nov hangar na letališču Portorož (tudi to je, omenimo, v delni lasti Luke Koper). Podaljšanje steze bi omogočilo, da bi lahko na letališču pristajala letala z do 100 sedeži (danes pristajajo letala z največ 70 sedeži).
Direktor letališča Robert Krajnc pravi, da se za to borijo že od konca leta 2008, a se postopek ne premakne. Minister Gašperšič, že četrti, s katerim se pogovarjajo o posodobitvah letališča, jim je po besedah Krajnca sicer stopil nasproti, a se na letališču bojijo ponovne menjave vlade, ki bi postopke spet zamrznila.
Kaj pravijo na ministrstvu? Uvodoma poudarjajo, da je umeščanje v prostor za tri največja slovenska letališča (ljubljansko, mariborsko in portoroško) prioriteta. Februarja je bilo končano javno naročilo za izdelavo študije variant ter drugih strokovnih podlag za sprejem državnega prostorskega načrta, izbor izvajalcev bo znan do konca tega meseca, pravijo. Prostorski načrt naj bi sprejeli konca leta 2018 – torej okroglih deset let po začetku postopkov.
Krajnc je pri vsem tem bolj kot do vodstva ministrstva kritičen do uradnikov, ki podeljujejo dovoljenja. "Namesto da bi se birokratski aparat postavljal strokovno, se postavlja politično. Poleg našega problema so bile težave pri pridobivanju dovoljenj za privez za križarke, projekt golf igrišča na Obali se ne razvije. Pri vseh projektih se naroča študija na študijo, premikov pa ni," je oster sogovornik.
