Ponedeljek, 13. 5. 2024, 7.42
6 mesecev, 2 tedna
POMEN ZAVAROVANJA PRAVNE ZAŠČITE
Poznate svoje pravice pri koriščenju letnega dopusta?
Naj gre za popolno brezdelje na morju, aktiven dopust v hribih ali preprosto za čas preživet doma – dopust je ena od osnovnih pravic zaposlenega. Namenjen je počitku, oddihu, skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti, zdravja ter predstavlja osnovo za zagotavljanje dobrega počutja delavcev, regeneracijo, osebni razvoj in preživljanje časa z družino in s prijatelji. Še kako je pomembno, da se vsak zaposleni zaveda pomena dopustniškega odklopa, obenem pa tudi, da pozna svoje pravice in dolžnosti – ne glede na to, kako boste dopust izkoristili. Kljub jasnim definicijam se dogajajo primeri kršitev pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom. Kako naj zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede koriščenja dopusta?
Dopust je ključen za naše dobro počutje in regeneracijo. Omogoča nam, da si odpočijemo od vsakodnevnih obveznosti in si napolnimo baterije za nove izzive. Pomembno je, da si med dopustom vzamemo čas tudi za stvari, ki nas osrečujejo in za druženje s tistimi, ki so nam pomembni in ne le, da se v tem času "spravimo k sebi".
Kakšno je minimalno število dni dopusta, ki pripada delavcu?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa osnovna pravila o koriščenju letnega dopusta, podrobneje in konkretneje pa jih lahko opredeljujeta tudi kolektivna pogodba in pravilnik o izrabi letnega dopusta pri posameznem delodajalcu. Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu in ga o tem obvestiti.
ZDR-1 zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši od štirih tednov ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta. V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Nekateri delavci imajo poleg minimalnega dopusta pravico do dodatnih dni: mlajšim od 18 let pripada dodatnih sedem dni dopusta, delavcu nad 55 let, invalidu, delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo dodatni trije dnevi dopusta, delavcu, ki skrbi za otroke, mlajše od 15 let, pripada en dodatni dan za vsakega otroka.
Koliko prej moramo delodajalca obvestiti, da odhajamo na dopust?
Pri načinu izrabe dopusta sta tako delavec kot delodajalec dolžna na eni strani upoštevati potrebe delavca in na drugi strani potrebe delodajalca oziroma delovnega procesa. Prav tako je pomembno, da delodajalec poskrbi za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR-1 pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec mu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
Pravici do izrabe letnega dopusta se delavec ne more odpovedati. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.
Kako je v primeru porodniškega dopusta, bolniške odsotnosti, nege za otroka?
Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odstotnosti zaradi bolezni ali poškdobe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.
Glede na to, da so primeri nezmožnosti izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi različni, je treba vprašanje, ali je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in/ali obdobju za prenos, presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.
Povezanost letnega dopusta in regresa
Tudi letni dopust in regres sta medsebojno povezana. Pri tem mora delodajalec regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Kakšen pa je minimalni regres v letu 2024? ZDR-1 določa, da mora biti višina regresa enaka najmanj minimalni plači v Republiki Sloveniji. Minimalna plača in s tem minimalni znesek regresa za leto 2024 znaša 1.253,90 evra. Kolektivna pogodba pa lahko določa, da mora delodajalec izplačati višji regres, kot je določen v ZDR-1, prav tako se za višje izplačilo lahko odloči delodajalec sam.
Kršitve pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom
Kljub jasnim definicijam se dogajajo primeri kršitev pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom. Te se največkrat nanašajo na (pravočasnost) odmere letnega dopusta in na to, ali je bil odmerjen ustrezno, pojavljajo pa se tudi kršitve enostranskega odrejanja izrabe letnega dopusta s strani delodajalca oziroma nadrejenih in vodij, kar je zakonsko prepovedano.
Kako naj zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede koriščenja dopusta?
Za vsa vprašanja povezana s pravicami in dolžnostmi pri letnem dopustu ter potencialnimi kršitvami, vezanimi na izrabo letnega dopusta, so vam na voljo v Zavarovalnici ARAG, kjer vam po ugodni ceni nudijo zavarovanje pravne zaščite.
Tematika, o kateri se govori (pre)malo
Zavarovanje pravne zaščite praviloma sodi med tematike, o katerih se premalo govori, in med vsebine, ki so mnogim neznane. A situacij, ko bi potrebovali odvetnika ali različne oblike pravne pomoči in zaščite, je veliko in so razširjene na vsa področja našega življenja in vsakdana – družino, promet, nepremičnine in službo.
Ste kdaj pomislili na situacije, ko bi potrebovali odvetnika in pravno pomoč na delovnem mestu? Lahko se zgodi, da vas delodajalec neupravičeno odpusti, vam zniža plačo ali je sploh ne izplača, ne izplača regresa, vam ne plačuje prispevkov, nad vami izvaja mobing ali krši vaše pravice glede izrabe letnega dopusta. Zakaj ne bi svojih pravic tudi vi zavarovali?
Pravne zaščite praviloma ne potrebujemo, razen takrat, kadar jo. Če ne že prej, takrat spoznamo, da si odvetniških in drugih sodnih stroškov ne moremo privoščiti vsi. Dobro je, če na potencialne situacije pomislimo že vnaprej. S sklenitvijo zavarovanja pravne zaščite boste poskrbeli za svojo pravno (in finančno) varnost.
Za tovrstne primere bo poskrbel ARAG, ena od treh največjih zavarovalnic na področju zavarovanja pravne zaščite na svetu. Sklenite zavarovanje pravne zaščite še danes in dovolite, da ARAG prevzame tveganje visokih odvetniških in sodnih stroškov namesto vas!
Vaše prednosti z zavarovanjem pravne zaščite
ARAG v Sloveniji deluje že od leta 2004 in ima danes široko mrežo odličnih odvetnikov, zavarovancem pa omogočajo uresničitev največje pravne varnosti.
In kakšne so prednosti zavarovanja pravne zaščite? Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG boste pridobili možnost nasveta odvetnika enkrat mesečno. Plačali boste minimalno mesečno premijo za vse družinske člane in se tako izognili visokim sodnim in odvetniškim stroškom. Krite boste imeli tudi stroške nasprotne strani v primeru, da na sodišču izgubite. Zavarovanje lahko uporabite tako v Sloveniji kot tudi v Evropi.
Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG obenem pridobite dostop do spletnega nabora dokumentov. V primeru spora vam priporočijo odvetnika, lahko pa v dogovoru z njimi izberete tudi svojega.
Zavarovanje pravne zaščite krije stroške, ki nastanejo v primeru sodnih in izvensodnih postopkov, oziroma, povedano drugače, zavarovalnica ARAG bo krila naslednje stroške:
- odvetniške stroške,
- stroške od sodišča imenovanih izvedencev,
- stroške prič in tolmačev,
- dodatne materialne stroške (fotokopiranje ...),
- sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino,
- polog varščine do sto tisoč evrov,
- potne stroške za sojenje v tujini,
- stroške izvensodnih poravnav, mediacij,
- s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani.
CENA: 12,59 evra/posameznika za paketa Varnost in Služba
Osebno, kot je osebno vaše življenje
Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje. Zato si lahko izberete tako zavarovanje, kakršno vam ustreza.
Paket Varnost je osnovni del zavarovanja pravne zaščite in je vedno vključen. Pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja. K paketu Varnost pa lahko poleg že omenjenega paketa Služba dodate naslednja področja:
Spori glede skrbništva, stikov in preživnine so lahko izjemno stresni. Zagotovite si, da bodo vsaj odvetniški in sodni stroški za vas skrb manj.
Lahko se zgodi, da boste imeli spor s sosedi (glede služnosti, hrupa itd.), da vam bo najemodajalec neupravičeno zvišal najemnino ali odpovedal najemno pogodbo. Ne dopustite, da bi takrat morali plačati visoke odvetniške in sodne stroške.
Pomislite na situacije, ko bi potrebovali pravno zaščito v prometu. Zelo verjetno je, da boste po prometni nesreči zahtevali odškodnino, imeli spor z zavarovalnico, dobili kazen za prehitro vožnjo ali pa boste zaradi povzročitve hujše prometne nesreče kazensko ovadeni.
ARAG SE – podružnica Slovenija
Dunajska 63
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 236 41 81
Elektronski naslov: info@arag.si
